Podpeč v Brezovici: kamnolom, podpeški kamen in sveta Ana
Podpeč v občini Brezovica povezuje Ljubljansko barje s pobočji Krimskega hribovja. Kraj zaznamujejo podpeški kamen, nekdanji kamnolom in dediščina prevoza po Ljubljanici.
Podpeč ob Ljubljanskem barju
Podpeč v občini Brezovica je obcestno naselje ob zahodnem pobočju Krimskega hribovja, pod gričem s cerkvijo svete Ane. Občinska predstavitev jo umešča v Krajevno skupnost Podpeč–Preserje. Ta povezuje devet naselij: Dolenjo Brezovico, Gorenjo Brezovico, Goričico pod Krimom, Jezero, Kamnik pod Krimom, Planinco, Podpeč, Preserje in Prevalje pod Krimom. Krajevna skupnost zajema tako barjansko ravnino kot kraški svet hribovja.
Podpeč je znana po kamnolomu in zgodovinskem prevozu kamna po Ljubljanici. Občinski opis navaja, da je bilo tukaj pomembno pristanišče do devetnajstega stoletja, ko je prometne povezave spremenila železnica čez Ljubljansko barje. Z reko je povezana tudi dediščina podpeškega mostu, ki ga občina predstavlja med krajevnimi zanimivostmi.
Viri: Občina Brezovica: Krajevna skupnost Podpeč–Preserje in poglavje Podpeč ↗
Podpeški apnenec, Rimljani in Plečnik
Podpeški apnenec je znan tudi kot podpečan oziroma podpeški marmor. Informacijska tabla učne poti Bevke opisuje temnosiv kamen z belimi fosilnimi lupinami školjk. Rimljani so obdelane bloke po Ljubljanici vozili v Emono. Po razlagi na tabli naj bi zaradi lažjega prevoza kamna preusmerili rečno strugo bližje kamnolomu. Tabla prikazuje staro in današnjo strugo ter zgodbo povezuje z ostanki stare rečne poti.
Podpeški kamen je uporabljal tudi Jože Plečnik, posebej opazen primer pa je notranje stopnišče Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Upravljavec parka med stavbami s tem kamnom našteva še Državni zbor, Nebotičnik in cerkev svetega Mihaela v Črni vasi. Te stavbe prikazujejo uporabo podpeškega materiala zunaj samega naselja.
Interpretacijski načrt iz oktobra 2007 umešča nekdanji kamnolom na severno pobočje svete Ane. Opisuje strmo nagnjene sklade apnenca, v katerih se tanke plasti menjavajo z debelejšimi temnosivimi skladi. Po tem pregledu se je intenzivnejše izkoriščanje v dvajsetem stoletju končalo leta 1973. Dokument navaja tudi odlok o razglasitvi kamnoloma za naravni spomenik iz leta 1991.
Viri: Krajinski park Ljubljansko barje: Učna pot Bevke, Ali je človek prestavil reko?, PDF stran 1 ↗ · URBI: Interpretacijski načrt Ljubljanskega barja, oktober 2007, tiskana stran 90, fizična 92 ↗
Apneničarstvo in prevoz z vozovi
Občinska predstavitev ohranja spomin na apneničarstvo, pridobivanje apna za zidavo in beljenje. Postopek se je začel z lomljenjem apnenca v kamnolomu. Kamen so v apnenici zložili v obok, pri čemer je bilo potrebno natančno nalaganje. Po zaprtju vhoda so skozi manjšo odprtino kurili od pet do devet dni. Žganju je sledilo večdnevno hlajenje, nato so apno gasili v posebnih bazenih.
Krajevni opis omenja tudi furmane, ki so podpeški kamen s konjskimi vpregami vozili v Ljubljano. Gospodinje so tja prevažale pridelke za prodajo na tržnici. Občina ime Podpeč povezuje z apneničarstvom kot ljudskim izročilom.
Viri: Občina Brezovica: Krajevna skupnost Podpeč–Preserje in poglavje Podpeč ↗
Sveta Ana in sosednje Jezero
Krajinski park Ljubljansko barje predstavlja vodeni izlet od Podpeči čez grič svete Ane do Jezera pri Podpeči. Na griču stoji cerkev nad steno nekdanjega kamnoloma; razgled sega po barju od Škofljice do Vrhnike. Predstavljena trasa obsega približno dva kilometra hoje, celotno vodenje pa je predvideno za tri ure. Upravljavec izrecno opozarja na strmo pot, ki je v mokrem vremenu spolzka.
V predstavitvi izleta je za dostop do izhodišča navedena mestna avtobusna linija 19B. Kamnolom je v Podpeči, kraško jezero pa v sosednjem naselju Jezero. To sta ločeni krajevni točki istega predlaganega izleta.
Viri: Krajinski park Ljubljansko barje: Razgled s svete Ane ↗
Knjižnica Podpeč in Barjanski kotiček
Mestna knjižnica Ljubljana vodi enoto z imenom Knjižnica Podpeč, njen poštni naslov pa je Jezero 21, 1352 Preserje. Predstavitev jo umešča v kulturni dom. Knjižnica omogoča izposojo knjig, glasbe, filmov, zvočnih knjig in jezikovnih tečajev. Ima otroški kotiček, časopisno čitalnico ter dostop do spleta in elektronskih zbirk. V sodelovanju s Krajinskim parkom Ljubljansko barje ureja Barjanski kotiček z brezplačnim gradivom o barju. Kontakt enote je podpec@mklj.si oziroma 01 308 57 90.