Podplešivica: Kušljanov grad, barjanska dediščina in pot proti Plešivici
Podplešivica je naselje v občini Brezovica. Njeno kulturno dediščino predstavlja Kušljanov grad, medtem ko območje Roje, Zamedvednica in Bluše poznamo po prazgodovinskih najdbah.
Kušljanov grad na robu barja
Občinska predstavitev Notranjih Goric posebej omenja Podplešivico zaradi Kušljanovega gradu. Strokovni predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije z dne 24. maja 2016 ga vodi kot enoto Podplešivica – Kušljanov grad, EŠD 11806. Poleg Kušljanovega gradu uporablja imena dvorec Zablate oziroma Sablete, Grad za blatom in Moostal. Stavbnemu razvoju po tem strokovnem opisu sledimo od 16. stoletja.
Dvorec stoji na nekoliko višjem terenu zahodnega dela Ljubljanskega barja pod Plešivico. Po Valvasorjevem opisu, povzetem v strokovnem predlogu, ga je nekoč obdajalo močvirje, dostop pa je vodil iz ene smeri čez več mostov. V bližini so bile obdelovalne površine in gozdič. Prva znana upodobitev iz leta 1679 kaže kvadraten, enonadstropen dvorec s tremi osmi na obeh straneh, štirikapno šotorasto streho, nizkim obzidjem in manjšimi gospodarskimi poslopji.
Strokovni predlog ločuje tudi zaporedje lastništva dvorca. Leta 1630 ga je Daniel Mavrič po povzeti zgodovini izročil Ehrenreichu plemiču Gallu v zamenjavo za gospostvi Gabrje in Šentjurjeva gora. Okoli leta 1633 ga je kupil Gašper Kuschlan. V lasti rodbine Kušljan sta dvorec in posest ostala do leta 1872. Leta 1907 je posest kupil Anton Lenič iz Plešivice, ki jo je leta 1954 zapustil potomcem. Med vojno so graščino zasegli Italijani; po vojni so vanjo naselili najemnike.
Viri: Občina Brezovica: namenski odstavek Podplešivica in Kušljanov grad ↗ · ZVKDS: predlog Podplešivica – Kušljanov grad, 24. maj 2016, fizične 187–190 / tiskane 1–4 v gradivu seje 30. maj 2017 ↗
Portal, veža in sledovi potresa
Opis iz leta 2016 ugotavlja ohranitev skoraj kvadratnega tlorisa in številnih stavbnih členov. Poznejše predelave so spremenile smer slemena in šotorasto streho v streho s čopoma; odstranjen je bil vogalni stolpič, dodanih pa nekaj oken. Vhod zaznamuje polkrožen kamniti portal v baročnem slogu. Nad njim so ostanki ovalnega plemiškega grba iz kamnitega tufa, katerega vsebine zaradi dotrajanosti gradiva po popisu ni bilo mogoče razbrati.
Na vogalih so bili dokumentirani fragmenti baročne poslikave. Večjo obnovo po potresu leta 1895 povezuje opis z letnico 1896, zapisano na eni izmed nadstropnih stopnic. Vidna sidra na fasadi povezujejo stene objekta. Stene kamnite stavbe so pri tleh debelejše od metra, proti vrhu pa se ožijo. V spodnji veži je ohranjen kamniti tlak iz črnega lesnobrdskega apnenca; najstarejšemu obdobju je pripisan kot verjeten ostanek.
Sušilnica sadja in gospodarski prostori
Sredi stavbe poteka obokana osrednja veža, ki deli pritličje na bivalni in gospodarski del. Strokovni popis v bivalnem delu našteje tri prostore z lesenim, ometanim stropom. Tudi gospodarski del ima tri dele, vendar zidane in obokane strope. Vzhodni del kleti je vkopan, zato ohranja nižjo temperaturo za shranjevanje pridelkov; preostala dela kleti sta na ravni pritličja.
Posebnost veže je sušilnica za sadje; popis iz leta 2016 navaja pet les, ki so bile tedaj že odstranjene. Stopnice vodijo v nadstropje, kjer se tloris ponovi in kjer je popis zabeležil elemente renesančnih lesenih stropov. Podstreha ni bila bivalna: služila je tudi sušenju mesnin. Vanjo se končujejo štirje dimniki, zato je dim uhajal skozi špranje med strešniki. Pri zgodovinski rabi predlog povzema še Valvasorjevo omembo nekdanje kapele svete Trojice; kapela že v njegovem času ni več obstajala.
Roje, Zamedvednica in Bluše
Načrt interpretacijske infrastrukture Ljubljanskega barja iz oktobra 2007 pri Podplešivici navede arheološko najdišče Roje, Zamedvednica in Bluše z oznako EŠD 529. Poroča o številnih površinskih najdbah prazgodovinske kamnite industrije in eneolitske keramike. Te najdbe po dokumentu kažejo na naselbinski značaj terena. Med odkritimi predmeti so bili tudi deblaki.
Viri: URBI: interpretacijski načrt Ljubljanskega barja, oktober 2007, fizična 104 / tiskana 102, EŠD529 ↗
Odsek krožne poti Pentlja
Občinski opis krožne planinske poti Pentlja v tretjem odseku omenja razcep proti Vnanjim Goricam, Žabnici in Podplešivici. Trasa nato vodi proti Švajcu do ceste Žabnica–Podplešivica, kjer zavije proti vasi Plešivica. Po 500 metrih po cesti opis napoti v gozd. Gozdna pot pripelje do vasi Plešivica, kjer se združi s Kurirsko potjo, za katero skrbi Planinsko društvo Rega. Nadaljevanje gre na 390 metrov visoki vrh Plešivice. Ta potni opis predstavlja objavljeno traso; pred odhodom preverite aktualne razmere.