Poljubinj: mlekarska tradicija in zgodbe stare prometne poti
Poljubinj leži vzhodno od Tolmina, ob robu Poljubinjskega polja. Vas povezuje začetek organiziranega mlekarstva na Slovenskem s prevozniško preteklostjo; njeno najbolj znano kiparsko pričevanje, Petkov bogc, danes hranijo v Tolminskem muzeju.
Kraj prvega mlekarskega društva
Poljubinj je pomemben v zgodovini slovenskega organiziranega mlekarstva. Tolminski muzej je leta 2024 s prebivalci pripravil program ob stopetdesetletnici tukajšnjega mlekarskega društva, ki ga označuje kot prvo na Slovenskem. Ob društvu iz leta 1874 je mogoče razumeti, kako so se kmetje začeli povezovati pri predelavi mleka.
Predavanja ob obletnici so poleg Poljubinja povezala še Tolmin, Ljubinj in Zatolmin. V Poljubinju je eno od predavanj potekalo v dvorani krajevne skupnosti. Raziskovalci ZRC SAZU so sodelovali pri dogodku v Tolminu, vključenem v isti obletniški program.
Obletnica je povezala prebivalce, muzejsko stroko in zadružno okolje ter obnovila javni spomin na zgodnje organiziranje kmečkega gospodarstva.
Viri: Tolminski muzej: 150-letnica Mlekarskega društva Poljubinj ↗
Petkov bogc in vozniška preteklost
V zbirki Tolminskega muzeja je lesen kip Kristusa, znan kot Petkov bogc. Iz Poljubinja ga je leta 1961 prinesla muzejska delavka Marija Rutar. Pred tem je bil v vogalni niši hiše Pri Petku.
Muzejska razlaga njegovo zgodbo povezuje z ustnim izročilom o voznikih iz sosednjega Ljubinja, ki so prevažali blago proti Gorici, Trstu in Čedadu. Pri Petkovi hiši naj bi pred strmim vzponom menjali konje ali puščali vozove. Kapelica s kipom je bila po tem izročilu zahvala oziroma prošnja za srečno pot.
Kip je visok približno sto štirideset centimetrov in ima spredaj prekrižane ter zvezane roke. Avtor ni znan, nišo pa je po muzejski predstavitvi zaznamovala letnica 1730.
Kašča, spomenik in prazgodovinske sledi
V južnem delu vasi je kašča pri domačiji Poljubinj 60, zidana nadstropna stavba iz sredine devetnajstega stoletja. Prepoznamo jo po polkrožnem kamnitem portalu, na zahodno stran pa sta prizidana svinjak in skedenj. Na zahodnem vhodu v naselje stoji spomenik padlim vaščanom iz leta 1980, sestavljen iz treh pokončnih prizem, ki se proti vrhu združijo.
Še starejšo plast nakazujeta območji Šance in Na Kuku nad Poljubinjskim poljem. Pri prvem register opozarja na možen prazgodovinski naselbinski prostor, drugo pa potrjujejo najdbe žarnih grobov. Poljubinj tako povezuje gospodarsko, prometno in memorialno zgodovino z bistveno starejšimi sledmi poselitve na robu obdelovalnega polja vzhodno od Tolmina.