Pšata: hišna imena in zgodba mlina Pri Rojcu
Pšata na domžalskem robu Ljubljanske kotline povezuje dolgo vaško zgodovino s spominom na mline in domačije. Knjižica hišnih imen iz leta 2024 posebej opisuje nekdanji mlin Pri Rojcu, kjer so vodno moč uporabljali tudi za proizvodnjo elektrike.
Vas na obrobju Ljubljanske kotline
Pšata je naselje v občini Domžale in skupaj z Dragomljem sestavlja krajevno skupnost Dragomelj-Pšata. Njena predstavitev obe naselji umešča na obrobje Ljubljanske kotline, ob mejo z gorenjsko regijo. Skozi nižinski svet krajevne skupnosti tečeta potoka Pšata in Gobovšek, med vasema pa poteka avtocesta Ljubljana–Maribor.
Severno sosedstvo krajevne skupnosti sta Domžale in Šentpavel, vzhodno Mala Loka, Bišče in Beričevo, zahodno Podgorica. Sedež skupnosti je po objavljenih splošnih podatkih na naslovu Pšata 28a, s pošto Dol pri Ljubljani. Poštna oznaka tako spremlja naslov krajevne pisarne v domžalski občini.
Viri: Commons: individualna fotografija Pšate in licenca ↗ · Krajevna skupnost Dragomelj-Pšata: O kraju ↗ · Krajevna skupnost Dragomelj-Pšata: sedež in splošni podatki ↗
Omemba iz leta 1302
Krajevna predstavitev prvi znani pisni vir za vas Pšata datira v leto 1302. Za sosednji Dragomelj posebej navaja omembo dvora leta 1312, za Šentpavel pa leto 1374. Valvasorjev opis povezuje z gradovoma na Pšati in v Dragomlju ter z dvorom v Dragomlju.
Na širšem območju krajevne skupnosti so ob gradnji avtoceste našli sledove poselitve iz mlajše kamene dobe, starejše bronaste dobe, rimskega in srednjeveškega obdobja. Predstavitev v tem skupnem nižinskem prostoru opisuje tradicijo kmetijstva, ribogojništva, slamnikarstva, mlinarstva in usnjarske obrti.
Domačije v starih župnijskih zapisih
Občina Domžale je novembra 2024 izdala knjižico Kako se pri vas reče? za krajevni skupnosti Dragomelj-Pšata in Ihan ter katastrsko občino Študa. Zbral in uredil jo je Klemen Klinar, natisnjenih je bilo sedemsto izvodov. Podatke so zbirali iz zgodovinskih virov, pri starejših domačinih in na srečanjih s krajani na Pšati, v Ihanu in Študi.
Za Pšato preglednica primerja današnje in stare hišne številke, zapise v župnijski knjigi ter narečne in delno poknjižene oblike imen. Zgodovinska primerjava temelji na knjigi prebivalcev župnije Sveti Jakob ob Savi iz obdobja 1881–1903. Med imeni so Pri Mlinarju, Pri Kovačinu, Pri Plešku, Pri Slovencu, Pri Zidarju in Pri Rojcu.
Krajevni zapis domačina imenuje Pšačan, domačinko pa Pšačanka. Pri domačiji s hišno številko 95 knjižica ob imenu Pri Rojcu ohranja starejši zapis Plevenškova kajža oziroma Tomažev mlin. Pri številki 91 je ob današnjem imenu Pri Jurju naveden tudi Čižmanov mlin. Takšne primerjave ohranjajo sledove nekdanjih dejavnosti posameznih hiš.
Viri: Občina Domžale: Kako se pri vas reče?, november 2024, fizične strani 2, 3, 11, 12 in 13 ↗
Od mlina do različnih obrtnih dejavnosti
Po zgodovini domačije v občinski knjižici je Ivan Rojec, ki je živel med letoma 1894 in 1972, posest kupil ob koncu druge svetovne vojne. Pred tem je opravljal različne poslovne dejavnosti v Ljubljani. Prvotni mlin je nastajal v več gradbenih fazah, poleg stanovanjskega dela pa je obsegal tudi gospodarska poslopja s hlevi.
Na kamnitem portalu je zapisana letnica 1873. Stavbo opisujejo s pretežno opečno zidavo in oboki, ki so bili v mlinskem delu oprti na kamnite stebre. Po vojni je bilo stavbno pohištvo uničeno, zato je bila potrebna obnova. Rojčevi so za nadaljevanje dejavnosti najprej uredili infrastrukturo.
Ob hiši so zgradili jez za nadzorovano zadrževanje vode do višje ležečega mlina Pri Feliksu. Vgrajena turbina je omogočala proizvodnjo elektrike; za priključitev v javno omrežje je lastnik kupil več sto metrov bakrenih vodnikov. Pri Rojcu so izdelovali testenine, pozneje redili kokoši in se ukvarjali z žganjekuho. Te dejavnosti so zaposlovale tudi okoliške prebivalce.
Viri: Občina Domžale: Kako se pri vas reče?, november 2024, fizične strani 2, 3, 11, 12 in 13 ↗
Pripoved o dveh preživelih
Knjižica ohranja tudi staro pripoved o kugi leta 1348, povzeto po publikaciji Sveti Peter na Pšati 1393–1993. Po zgodbi naj bi preživela le dekla in hlapec, od katerih je eden služil v pšaški graščini, drugi pa Pri Joštu. Izročilo ju predstavlja kot začetnika novega rodu Pšate. Gre za krajevno pripoved, ki jo publikacija loči od preglednice zgodovinskih hišnih imen.
Viri: Občina Domžale: Kako se pri vas reče?, november 2024, fizične strani 2, 3, 11, 12 in 13 ↗