Remšnik: muzej mineralov in cerkev sv. Jurija
Remšnik zaznamuje vaško jedro na slemenu s cerkvijo sv. Jurija. Muzej mineralov predstavlja rudarsko preteklost območja, opuščeni rovi pa so zaprti.
Vaško in župnijsko jedro na slemenu
Remšniško jedro sestavlja manjša skupina hiš na slemenu ob cerkvi sv. Jurija. Register kulturne dediščine prvo omembo kraja postavlja v leto 1247, ohranjeno parcelacijo in tlorisne zasnove pa povezuje z 18. in 19. stoletjem. Cerkev stoji na temeljih poznogotske predhodnice iz leta 1532. Po požaru so jo leta 1863 postavili v baročnih oblikah. Enoladijska notranjost se nadaljuje v poligonalno zaključen prezbiterij z zunanjimi oporniki. Pred vhodnim pročeljem stoji zvonik; oprema je večinoma baročna, oltar pa secesijski.
Obzidano pokopališče, baročno župnišče in gospodarsko poslopje z njo tvorijo župnijsko središče na izpostavljeni legi. Marhlova kapelica iz leta 1922 spominja na sina, ki se ni vrnil iz prve svetovne vojne. Krivčevo baročno kapelico zaznamujejo vežica s tremi odprtimi loki, skodlasta streha in obokana notranjost z opečnim tlakom. Na Gradišču so sledi okopa oziroma domnevnega obrambnega jarka; register najdišče označuje kot neraziskano in prazgodovinsko razlago podaja kot verjetno.
Viri: RNPD EŠD 18297: vaško jedro Remšnika ↗ · RNPD EŠD 3317: cerkev sv. Jurija ↗ · RNPD EŠD 4797: župnijsko središče ↗ · RNPD EŠD 18271: Marhlova kapelica ↗ · RNPD EŠD 8164: Krivčeva kapelica ↗ · RNPD EŠD 8131: arheološko najdišče Gradišče ↗
Rudarska zgodovina in muzej mineralov
Koroški pokrajinski muzej začetke raziskav tukajšnjih kamnin umešča v 18. stoletje. Rudnik Dravski gozd so pod kmetijo Dijak odprli leta 1850 za pridobivanje srebronosne svinčeve, bakrove in cinkove rude. Novi lastnik ga je leta 1887 preimenoval v Rudnik Brezno; nov rov je dobil ime Janičkov rov. Zadnja odkopavanja so bila leta 1934. Ločen rudnik grafita na Breznem Vrhu je obratoval med letoma 1870 in 1964.
Do leta 2021 je bilo na remšniškem rudniškem območju opisanih 66 vrst mineralov. Osnovne rude predstavljajo galenit, halkopirit in sfalerit. V muzeju na naslovu Remšnik 3 jih je mogoče opazovati neposredno, s povečevalnim steklom in mikroskopom. Razstavljeni so tudi redki beaverit, brianyoungit, langit, linarit in posnjakit. Avtor zbirke Zmago Žorž je raziskoval z mineralogom Berndom Moserjem iz graškega Joanneuma; leta 2002 sta izdala dvojezično knjigo o zgodovini, geologiji in mineralih Remšnika. Muzej je slovensko izhodišče skoraj devetkilometrske geološke poti Oberhaag–Remšnik. Na čezmejni poti štiriindvajset večtonskih kamnitih blokov predstavlja geološko zgradbo območja.
Ogled zbirke je ločen od vstopanja v rudnik
Občina Radlje ob Dravi je leta 2022 v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave uredila vhod v rudnik in postavila označevalno tablo. Oba rova so zaprli z vrati, katerih mrežasta izvedba omogoča prelet netopirjev. Po občinski obrazložitvi je razlog zaprtja nevarnost zasipanja podzemnih rovov. Opuščeni prostori so zatočišče malih in velikih podkovnjakov.
Viri: Občina Radlje ob Dravi: obnova rudnika Remšnik, izvedeno leta 2022 ↗
Župnijska zgodovina in izletniška okolica
Župnijska predstavitev zgodovino kraja povezuje s samostanom v Št. Pavlu. Za leto 1201 navaja pridobitev župnijskih pravic; tedanje območje opisuje med potokoma Suha in Črmenica, Dravo ter grebenom Radelce. Pozneje sta se iz obsežnejšega cerkvenega ozemlja razvili župniji Brezno in Kapla. Brezno povezuje z letom 1312; kapelsko cerkev z letom 1389, samostojno kapelsko župnijo pa z letom 1892. Kapelsko cerkev je v obdobju pred župnijsko osamosvojitvijo upravljal kaplan z Remšnika. Obzidano pokopališče župnijski opis datira v leto 1417, župnišče v leto 1784. Po istem viru šola na Remšniku deluje od leta 1815.
Sv. Pankracij stoji v širši župniji na obmejnem grebenu Radelce, po župnijskem opisu na 900 metrih nadmorske višine. Od tam je razgled proti Avstriji in okoliškim krajem, med njimi tudi Remšniku. Sv. Urban je druga podružnična cerkev, postavljena med letoma 1850 in 1860 ter obnovljena med letoma 1997 in 1999. Župnijska stran jo umešča na 920 metrov; zvonik je dobila približno trideset let po gradnji.