Št. Janž pri Radljah: baročna cerkev, kapelice in stare kmetije
Na južnem pobočju Kozjaka stavbna dediščina Št. Janža pri Radljah povezuje cerkev, kapelice in gospodarske prostore kmetij. Registrski opisi in krajevni popis obrti omogočajo pogled v stare načine gradnje in dela.
Baročna cerkev na južnem pobočju Kozjaka
Št. Janž pri Radljah je naselje v občini Radlje ob Dravi. Njegova cerkev sv. Janeza Nepomuka stoji na južnem pobočju Kozjaka, zahodno od ceste Spodnja Vižinga–Remšnik. Register gradnjo postavlja v leta 1730–1735 in jo opisuje kot enovito baročno stavbo. Cerkev je triladijska, njen prezbiterij pa se zaključuje poligonalno. Zakristija ima oratorij, zvonik je vgrajen v jugozahodni vogal ladje. Med baročno opremo sta navedena J. Holzinger in F. J. Straub; kip Marije z detetom je datiran v leto 1510.
Mežnarija pri številki 40
Južno ob cerkvi na Suhem vrhu stoji mežnarija z naslovom Št. Janž pri Radljah 40, v registru navedenim tudi s starejšo oznako Suhi Vrh 17. Hiša je lesena, njen kletni del pa zidan. Prekriva jo visoka čopasta skodlasta dvokapnica s širokimi napušči. Polovico sten pokrivajo apneni ometi; vogali so poudarjeni s šivanimi členitvami, odprtine imajo gladke obrobe. Registrski opis navaja stavbno pohištvo in različne stavbne elemente iz 18. in 19. stoletja.
Pečnikova kašča in stiskalnica
Pečnikova kašča na domačiji Št. Janž pri Radljah 47 je zidana iz lokalnega kamna in izvira iz 19. stoletja. Stoji nad pobočjem Suhega potoka, ob poti proti cerkvi sv. Janeza. Pod skupno novejšo streho je tudi lesena uta s klasično prešo. Klet in zgornji prostor kašče sta banjasto obokana, v stavbi pa registrski opis navaja lesene skrinje za žito. Vhod zapirajo preprosta enokrilna vrata, majhna okna pa imajo kovane mreže.
Grajfova kapelica ob lipi
Ob nekdanji poti k cerkvi sv. Janeza Nepomuka je Grajfova kapelica iz 18. stoletja. Gre za baročno kapelo zaprtega tipa s polkrožnim oltarnim zaključkom in okroglim okencem. Ima polkrožen podstrešni venec ter skodlasto dvokapno streho. Notranjost je banjasto obokana, na oltarni menzi pa je razpelo s Križanim. Kapelica stoji ob lipi in po registrskem opisu oblikuje skupen ambient z bližnjo baročno cerkvijo.
Kozjakova, Žoherjeva in Župankova kapelica
Kozjakova kapelica zahodno od ceste Spodnja Vižinga–Remšnik je kvadratnega tlorisa. Njeno fasado členita vogalna rustika in vhodna odprtina, stavbo pa prekriva salonitna dvokapnica. Register jo datira v prvo polovico 20. stoletja. Žoherjeva kapelica na vzpetini vzhodno od ceste Radlje–mejni prehod Radelj je starejša, iz konca 19. stoletja. Ima pravokoten tloris s polkrožnim zaključkom, šilaste odprtine ter trikotno čelo s stolpičem. Stavba je krita s šinklni, stolpič s pločevino.
Župankova kapelica je zahodno od domačije s številko 66, severno nad cesto Radlje–Št. Janž pri Radljah. Zgrajena je bila na začetku 20. stoletja. Pravokotni stavbi z dvokapnico daje značaj sedlasto zaključena poslikana niša na fasadi; v trikotnem čelu je še manjša kvadratna niša.
Župankova domačija pri številki 66
Župankova domačija, Št. Janž pri Radljah 66, je samotna gorska kmetija iz 18. stoletja severovzhodno od Radelj ob Dravi. Na pročelju hiše registrski opis navaja grafitne reliefe s prizori nemškega napada na domačijo, pred stavbo pa spomenik z bronasto figuro partizana, delo V. Gojkoviča. Začetek muzejske dejavnosti na domačiji povezuje z letom 1984.
Ajtnikova kmetija in stara kovačnica
Projekt Biseri naše kulturne krajine predstavlja Ajtnikovo oziroma Žnidarjevo kmetijo na naslovu Št. Janž pri Radljah 51. Po zapisu Mirka Kogelnika iz leta 2009 je visokogorska kmetija imela mlin, kovačijo ter mizarsko-kolarsko delavnico. V kletnih prostorih opisuje kurišče kovačije, meh iz goveje kože in kovaški »hompos«, orodje, podkve, obroče za sode ter poljedelske izdelke.
Isti zapis na skednju navaja lesen vodni mlin, ki ga je ob popisu poganjal elektromotor. Pred hlevom je opisal več kot sto kilogramov težak star bencinski motor. V sosednjem objektu sta bila velika sadna stiskalnica in manjša kolarsko-mizarska delavnica s starim orodjem. Omenja tudi hlev za prašiče z vratci za izpust ter tedaj že porušeno črno kuhinjo. Opis iz leta 2009 ne zagotavlja današnje dostopnosti zasebne kmetije.
Viri: Biseri naše kulturne krajine: Ajtnikova (Žnidarjeva) kmetija, zapis Mirka Kogelnika 2009 ↗