Selce pri Lenartu: domačija Selce 9 in kmetijski prostor
Selce v občini Lenart so podeželsko oskrbno središče. Med njihovimi posebnostmi sta zaščitena domačija Selce 9 iz prve tretjine 20. stoletja in lokalni namakalni sistem.
Podeželsko središče v občini Lenart
Selce so naselje v občini Lenart. Občinski prostorski načrt jih v omrežju naselij opredeljuje kot podeželsko naselje s funkcijo oskrbnega središča, določeno v okviru občine. Poleg Lenarta, Voličine, Zavrha in Močne jih vključuje med kraje, kjer se razvijajo centralne dejavnosti ter družbena infrastruktura skladno s predvideno namensko rabo prostora.
Značilno razpotegnjeno obcestno zasnovo opisuje 31. člen načrta. Selce pretežno ohranjajo pozidavo ob osrednji prometni povezavi. Na jugozahodu dokument predvideva vključitev površin obstoječega športnega igrišča, urejanje središča ter dopolnjevanje osrednje osi in pomembnih notranjih povezav z drevesnimi zasaditvami. Arhitekturno oblikovanje novih posegov usmerja po avtohtonih vzorcih. To so usmeritve prostorskega načrta; datum njihove izvedbe v tem dokumentu ni naveden.
Kmetijsko dejavnost načrt usmerja na obstoječa kmetijska gospodarstva in na površine z ustrezno namensko rabo. Pri notranjem razvoju Selc ter širitvah naselja poleg stanovanjskih površin izrecno predvideva prostor za razvoj obstoječe kmetijske proizvodnje. Za športne in rekreacijske dejavnosti načrt ohranja in dopolnjuje večje površine v Selcah, Lenartu in Voličini.
Viri: Občina Lenart: občinski prostorski načrt, členi 9–11, 29, 31 in 39 ↗
Domačija Selce 9
Domačija Selce 9 je v dediščinskem odloku iz leta 2016 opisana kot mogočen zidan kmečki kompleks ob cesti v jedru razloženega naselja. Uradni popis jo vodi pod številko EŠD 25521 in izrecno navaja naselje Selce ter hišno številko 9. Stanovanjska hiša stoji vzdolž vaške ceste, glavno gospodarsko poslopje pa pravokotno nanjo.
Hiša, obsežno gospodarsko poslopje in manjši objekt ob vzhodnem robu oblikujejo pravokotno dvorišče. Proti cesti ga zapira lesena ograja. Na dvorišču odlok navaja opuščen vodnjak in mogočno lipo. Stavbe uvršča v prvo tretjino 20. stoletja ter kot graditelja imenuje kmeta Breznika, prednika tedanjih lastnikov. V nadsvetlobi glavnega hišnega vhoda je zapis 19VMB26, ki vsebuje letnico 1926.
Hiša, vrata in stavbni detajli
Najpomembnejši del kompleksa je pritlična podkletena hiša z opečno dvokapno streho. Glavni vhod je z dvorišča skozi zidano stebriščno lopo. Kamnit portal je pravokoten, lesene vratnice pa profilirane in kasetirane. Popis posebej opozarja na izvirno kovano kljuko, tradicionalni tloris ter ohranjeno stavbno pohištvo.
Dvokrilna okna so deljena s prečkami ter opremljena s kovinskimi mrežami in lamelnimi polkni. Med okenskimi osmi so fasadne dekoracije; okna poudarjajo močne profilirane obrobe, pod streho pa poteka profiliran zidec. Do kleti vodijo strme zidane stopnice z dvoriščne strani. Navedene podrobnosti izhajajo iz opisa ob razglasitvi leta 2016.
Gospodarska poslopja in varovanje
Glavno gospodarsko poslopje je podolžna pritlična stavba z opečno dvokapnico. Širok vhodni napušč podpirajo leseni stebrički. Manjša stavba ob dnu dvorišča, deloma zidana in deloma lesena, je bila kolarska delavnica; odlok je leta 2016 njeno gradbeno stanje ocenil kot slabo. Kompleks je ovrednoten kot dokument življenja in dela kmečkega gospodarstva v Slovenskih goricah na začetku 20. stoletja.
Varstveni režim zajema zunanjščino domačije, izvirne stavbne sestavine, pohištvo, tloris in notranjo opremo. Dotrajane izvirne elemente je dovoljeno nadomestiti z identičnimi rekonstrukcijami. Posegi v zaščitene tlorise, gabarite in arhitekturne člene so omejeni na vzdrževanje, na območju spomenika pa niso dovoljeni dodatni trajni ali začasni objekti in nosilci reklam.
Odlok od starega stavbnega fonda loči novejšo garažo in manjše predelave gospodarskih stavb. Varuje tudi krajinske in ambientalne vrednote ter vedute na spomenik. Vsaka raba domačije mora biti podrejena ohranjanju njenih spomeniških lastnosti, ne glede na funkcijo posamezne stavbe.
Lokalni namakalni sistem
Trajnostno poročilo za obdobje 2019–2021 predstavlja lokalni namakalni sistem Selce. Navaja 81,96 hektarja intenzivnih sadovnjakov, njiv in travnikov ter osem priključenih kmetij. Vrednost naložbe je bila 700.000 evrov, v celoti iz evropskih nepovratnih sredstev in državnega proračuna.
Poročilo sistem povezuje z izboljšanjem proizvodnih razmer, večjo pridelavo hrane in lokalno samooskrbo. Med njegovimi nameni našteva tudi boljšo konkurenčnost in gospodarsko učinkovitost posameznih kmetij. Podatki o površini, financiranju in številu kmetij so vezani na navedeno poročevalsko obdobje.