Zavrh: Maistrov stolp, Štupičeva vila in viničarska dediščina
Zavrh v občini Lenart povezuje razgled po Slovenskih goricah z Maistrovo dediščino. Njegove prepoznavne točke so razgledni stolp, Štupičeva vila z muzejsko postavitvijo ter viničarska in etnološka dediščina.
Zavrh v Slovenskih goricah
Zavrh je eno izmed naselij občine Lenart. Občinska predstavitev ga posebej izpostavi zaradi Maistrove sobe, kleti in stolpa. Turistični portal VisitLenart v predstavitvi kraja poudarja gozd, sadovnjake in travnike ter obisk Maistrove muzejske in viničarske zbirke. Razgledni stolp, spomin na generala ter predmeti nekdanjega podeželskega življenja so tako konkretne točke krajevne turistične predstavitve.
Viri: Občina Lenart: O občini Lenart ↗ · VisitLenart: Znamenitosti, namenski opis kraja Zavrh ↗
Od lesenega do kovinskega stolpa
Domačini so leta 1963 na Zavrhu postavili 24 metrov visok lesen stolp in ga poimenovali po generalu Rudolfu Maistru. Uradni turistični opis na njegovem mestu predstavlja 17 metrov visok kovinski razgledni stolp. Višini se torej nanašata na dve različni konstrukciji. S stolpa je ob lepem vremenu razgled proti Pohorju, Kozjaku, Boču in Donački gori, opis pa omenja tudi Hrvaško in madžarske ravnice.
Brošura Po Goricah Maistrov stolp obravnava kot samostojno izletniško točko. Ob njem predstavi tudi Štupičevo vilo sredi naselja, v kateri je Maister večkrat počitnikoval. V krajevnem opisu stolp tako ni ločen od zgodovine obiskov generala in spominskih vsebin v bližnji vili.
Viri: VisitLenart: Maistrov razgledni stolp ↗ · LAS Ovtar: Po Goricah, fizične strani 20–22 ↗
Štupičeva vila in njene prezidave
Podeželska vila stoji nasproti Maistrovega razglednega stolpa. Namenski opis VisitLenarta navaja, da je bila zgrajena leta 1923 in poimenovana po nekdanjem lastniku Franu Štupici, čigar priimek je v viru zapisan tudi kot Stupica. V letih 1947 in 1948 so k hiši prizidali kulturni dom. Zgradba je povezana z Rudolfom Maistrom – Vojanovom, ki je Zavrh rad obiskoval po svoji upokojitvi in je v vili tudi prebival.
Muzejska postavitev Maister po Maistru
V jubilejnem letu 2018 so v prenovljeni Štupičevi vili uredili stalno muzejsko postavitev »Maister po Maistru. Hiša spominjanja na Zavrhu«. Posvečena je življenju in delovanju generala, njegovim sodobnikom in podpornikom ter družbenim razmeram, ki so vplivale na odločitve v letih 1918 in 1919. Opis posebej izpostavi domačine in lokalna društva, ki so negovali spomin na Maistra tudi po drugi svetovni vojni.
Postavitev je zasnovana s časovnico evropskega dogajanja, Habsburške monarhije in slovenskih dežel v obdobju od 1811 do 1991. Bistveni del obravnava boje za severno mejo. Obiskovalec spoznava Maistrovo mladost, družino in vojaško pot, pa tudi njegove umetniške interese, ljubezen do knjig ter pesniško ustvarjanje. Posebno poglavje je namenjeno soborcem, sodelavcem in bivanju na Zavrhu.
Med značilnimi elementi razstave so mizice, ki se odpirajo kot knjige. V njih so fotografije in informacije o zgodovinskih obdobjih, dogodkih ter osebnostih. Namenski muzejski opis navaja tudi tri videoposnetke: govor v vojašnici, mobilizacijo borcev in pogovor z završko Katrco. Razstava tako uporablja tako pregled zgodovinskih dogodkov kot prikaz posameznikov iz Maistrovega okolja.
Starejša brošura Po Goricah spominsko sobo umešča v završki kulturni dom na naslov Zavrh 42. Opisuje predmete in dokumente, povezane s pomembnimi dogodki iz Maistrovega življenja. V isti predstavitvi navaja novembrske Maistrove dneve v organizaciji Turističnega društva Rudolf Maister – Vojanov Zavrh. Z vilo povezuje tudi nastanek druge Maistrove pesniške zbirke Kitica mojih iz leta 1929. To je opis spominske dejavnosti in književne povezave v brošuri, ločen od muzejske postavitve iz leta 2018.
Viri: VisitLenart: Štupičeva vila na Zavrhu ↗ · LAS Ovtar: Po Goricah, fizične strani 20–22 ↗
Kapelica ob vhodu v Zavrh
Brošura Po Goricah opisuje kapelico odprtega tipa iz 19. stoletja na trikotni zelenici pri cestnem križišču ob vstopu v Zavrh. Položna piramidalna streha sloni na toskanskih stebričkih baldahinaste oblike. V sredini je nekdanje kužno znamenje iz leta 1510, od katerega je po opisu ohranjen samo del nad streho. Kapelica je v brošuri ločena od znamenja štirih župnij v Voličini in znamenja v Gradenšaku.
Viničarija in etnološka zbirka
Med završko dediščino brošura uvršča tudi etnološko zbirko Kranvogl. Viničarija, preurejena v kmečki muzej, ima po njenem opisu ohranjeno klet iz leta 1860, kamniti zgornji del pa je bil dozidan leta 1926. Zasebna zbirka obsega osebne predmete, vinogradniške pripomočke in tehniško dediščino nekdanjega življenja v Slovenskih goricah. Brošura jo umešča na naslov Zavrh 85. Njena predstavitev se osredotoča na stavbo in predmete, ki so povezani s podeželskim ter vinogradniškim okoljem.