Selovec znamenitosti: kapelice in lesene kašče
Selovec na Koroškem in krajevna skupnost
Selovec leži v občini Dravograd na Koroškem, v hribovitem svetu višinskih kmetij in razpršene poselitve. Za kraj Wikipedija navaja 508 metrov nadmorske višine. Občinski prostorski načrt na območju Selovca prepoznava razložena naselja in celke, kakor imenuje višinske kmetije. To poselitveno podobo umešča v širši prostor občine Dravograd ob stičišču dolin Drave, Meže in Mislinje. [7][8]
Naselje je del Krajevne skupnosti Šentjanž pri Dravogradu, katere sedež je v Šentjanžu pri Dravogradu. Poleg Selovca vanjo sodijo še Šentjanž pri Dravogradu, Bukovska vas in del Otiškega Vrha. Ob cesti iz Bukovske vasi proti Vrham stoji kapelica pri Orlovi bajti. Njena lega je vezana na dolino potoka Selčnica in bližnji Križanov mlin. [2][5]
Koliko prebivalcev ima Selovec
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je leta 2026 v Selovcu živelo 462 ljudi, od tega 239 moških in 223 žensk. Naselje meri 7,6 kvadratnega kilometra; gostota naseljenosti je bila 60,8 prebivalca na kvadratni kilometer. Povprečna starost prebivalstva je znašala 44,6 leta. Moški so bili v povprečju stari 42,6 leta, ženske pa 46,9 leta. [1]
V istem letu je bilo med prebivalci 15,2 odstotka otrok, starih do štirinajst let. Starostni skupini od petnajst do štiriinšestdeset let je pripadalo 62,1 odstotka prebivalstva. Stari petinšestdeset let ali več so predstavljali 22,7 odstotka prebivalcev Selovca. SURS te kazalnike objavlja za naselje v občini Dravograd, ki ima v statistični zbirki šifro 025014. [1]
Modrejeva kašča z letnico 1868
Modrejeva kašča iz leta 1868 je del domačije Modrej na naslovu Selovec 34 nad dolino potoka Selčnica. Letnica je zapisana nad vhodom v zidano klet. Kašča ima spodaj kamnito obokano klet, nad njo leseno cimprano nadgradnjo in čopasto streho. Prvotno so jo pokrivale skodle, pozneje pa je dobila eternitno kritino. [4]
Pri Modrejevi kašči so ohranjeni izvirni stavbni elementi, med njimi vrata in kamnite stopnice na gank. Pod zaprtim strešnim napuščem sta klasična preša in mlin, torej tudi oprema za predelavo pridelkov. Stavba je v popisu kulturne dediščine evidentirana pod številko 7436. Njen opis zajema tako kamniti spodnji del kot leseno nadgradnjo z ohranjenimi sestavinami. [4]
Lesena Šulerjeva kašča s prešama
Šulerjeva kašča je lesena cimprana kašča iz 19. stoletja pri domačiji Selovec 45, jugovzhodno od cerkve sv. Neže. Pod lesenim delom je kamnita obokana klet. Stavbo pokriva čopasta streha s skodlami in širokimi napušči, ohranjeno pa ima tudi izvirno stavbno pohištvo. Med dokumentiranimi sestavinami so originalna lesena vrata v kaščo. [3]
Kašči so pozneje dodali lesen prizidek, v katerem sta dve klasični preši za sadje. V leseno klado preše je vrezana letnica 1885. Preši sta ohranjena oprema za predelavo sadja pri Šulerjevi domačiji. Popis stavbo obravnava v sklopu kmetijske in obrtne dediščine, pod evidenčno številko 7438. Poleg lesene stavbe tako dokumentira še njeno opremo v naknadno zgrajenem prizidku. [3]
Kapelica pri Orlovi bajti ob poti proti Vrham
Kapelica pri Orlovi bajti je ob cesti, ki iz Bukovske vasi vodi proti Vrham, nedaleč od Križanovega mlina ob Selčnici. Na kapelici zaprtega tipa je letnica 1872, obnovili so jo leta 1995. Stoji na nasprotni strani ceste od domačije pri Orlovi bajti; popis zanjo navaja naslov Selovec 53b. Na zunanjščini so rastlinski štukaturni okraski, stranski niši pa imata reliefa. [5]
Notranjost krasita reliefa Marije z detetom in sv. Antona, v njej sta tudi oltarček in posodica za blagoslovljeno vodo. Zunaj sta upodobljena sv. Rok in sv. Florijan. Na zadnji steni je križ s prtom, nad vhodom pa kelih s hostijo. Legenda o nastanku kapelice pripoveduje o deklici, ki je tukaj opazila ogenj. Ko je prišla bliže, je ugotovila, da se svetlikajo cekini. Tako zgodbo kot razlago nastanka navaja popis kapelice. [5]
Kružnikova kapela v zahvalo za zdravje
Kružnikova kapela na domačiji Kružnik v Selovcu je zidana stavba z napisom V zahvalo za zdravje. Postavili so jo po prvi svetovni vojni, leta 1995 pa obnovili; letnica obnove je tudi na zunanji strani. Zunaj so naslikani sv. Jurij, sv. Frančišek in sv. Alojzij. V notranjosti so upodobitve sv. Terezije, sv. Vincenca in Kristusa na križu, kipec Jožefa z detetom ter manjši zvon. [6]
Izročilo nastanek kapele razlaga na več načinov. Omenja priprošnjo za dedkovo srečno vrnitev iz prve svetovne vojne ali za zdravje hčerke. Po drugi legendi naj bi sv. Neža tukaj prosila za zavetje, a je bila zavrnjena. Družini naj bi nato začela poginjati živina, zato so postavili kapelico. To so pripovedne razlage njenega nastanka; posvetilo zdravju je zapisano na sami stavbi. [6]