Senično pod Kriško goro: cerkev sv. Jerneja in Pot treh zvonov
Senično leži na pobočju pod Kriško goro v občini Tržič. V vaški cerkvi sv. Jerneja so ohranjene srednjeveške freske, ob južnem robu vasi pa je eno od izhodišč Poti treh zvonov.
Od briksenške posesti do imena Steinitzin
Občinska zgibanka iz leta 2014 uvršča Senično med najstarejša naselja v občini. Prve omembe postavlja v 11. stoletje, ko je vas pripadala zemljiškemu gospostvu škofov iz tirolskega Briksna. Sredi 13. stoletja je večina briksenške posesti prešla k Ortenburžanom.
Senično s soseščino je postalo fevd, v katerega je verjetno spadalo tudi gradišče Gutenau. To je propadlo konec 15. ali na začetku 16. stoletja, vzrok propada pa ni znan. Okoli leta 1500 se pojavi ime Steinitzin. Razlaga, da ime izvira iz slovanske besede stena, ostaja domneva.
Viri: Občina Tržič: zgibanka Udin boršt, fizični strani 1–2 ↗
Majhne kmetije in čevljarstvo
Med nekdanjimi prebivalci Seničnega so bili podložni kmetje, kajžarji in gostači. Kmetije so bile majhne in so imele malo živine. Pasli so jo na travnikih ob vodi, imenovanih zavoke, ter na višje ležečih goricah. Pozneje se je razvilo čevljarstvo, po občinskem zgodovinskem orisu najbolj razširjena in prepoznavna obrt v vasi.
Ob cesti med Novaki in Seničnim na severnem delu Udin boršta raste skupina zelo starih hrastov. Občinska zgibanka jih opisuje kot ostanek nekdaj prevladujočih listavcev.
Viri: Občina Tržič: zgibanka Udin boršt, fizični strani 1–2 ↗
Cerkev sv. Jerneja: posvetitve, gotski kor in freske
Cerkev sv. Jerneja ima poznogotski prezbiterij s srednjeveškimi freskami. Skupaj z nekdanjim pokopališčem jo obdaja zid, ki naj bi bil po izročilu zgrajen iz kamenja ostankov Gutenaua.
Janez Höfler v Historični topografiji Kranjske cerkev uvršča med podružnice kriške župnije. Navaja, da jo je 2. novembra 1340 posvetil kaprulanski škof Andrej in ji podelil odpustke. Kor in oltar je 9. avgusta 1455 posvetil pičenski škof Martin. Za popravila in vzdrževanje je cerkev 7. maja 1500 prejela odpustke dvanajstih rimskih kardinalov, 26. septembra 1502 pa je bil posvečen stranski oltar sv. Florijana.
Ohranjeni gotski kor Höfler najverjetneje datira v čas posvetitve leta 1455, omenja pa tudi Komeljevo datacijo okoli leta 1430. Freske istrske smeri umešča okoli leta 1500. Posvetitev cerkve leta 1340 ter poznejše posvetitve kora in oltarjev ne določajo ene same letnice nastanka celotne stavbe.
Viri: Občina Tržič: zgibanka Udin boršt, fizični strani 1–2 ↗ · Janez Höfler: Historična topografija Kranjske II, tiskana 58/fizična 60 ↗
Pot treh zvonov in vzpon skozi Gozd
Zgibanka iz leta 2014 na južni strani Seničnega ob cesti proti Novakom navaja pristajališče jadralnih padalcev, ki vzletajo s Kriške gore in Gozda. Pristajališče je tudi eno od predlaganih izhodišč Poti treh zvonov. Celotna krožna povezava skozi več naselij in Udin boršt meri okoli devet kilometrov, zanjo pa je predvidena ura in pol do dve uri zmerne hoje.
Iz Sebenj pot čez Parovnico pripelje iz gozda na travnike pod Seničnim, od koder se odpre pogled proti Kriški gori, Tolstemu vrhu in Storžiču. Za drugim mostičkom, čez potok Gača, zavije desno proti jugu na cesto iz Seničnega proti Novakom ter mimo pristajališča nadaljuje proti Golniku.
V nadaljevanju proti Letenicam se odcepi makadamska pot čez Parovnico in Gačo. Potoka se tam združita in naprej tečeta kot Parovnica. Pot se skozi Udin boršt vrne proti Novinam nad Žiganjo vasjo. Zgibanka predvideva tudi vožnjo z gorskim kolesom, pri različicah po gozdnih poteh pa opozarja na zahtevnejšo orientacijo.
Senično je tudi izhodišče za vzpon na 1471 metrov visoko Kriško goro skozi Gozd, ki leži na višini 889 metrov. V Gozdu sta planinsko zavetišče in cerkev sv. Miklavža.
Občinska zgibanka iz leta 2014 med seniškimi običaji omenja vaški sejem na soboto blizu godu sv. Jerneja in koncert v cerkvi okoli božiča. Ta opis ne potrjuje današnjih terminov prireditev.
Viri: Občina Tržič: zgibanka Udin boršt, fizični strani 1–2 ↗