Šentjanž pri Dravogradu

Naselje in njegovo staro središče

Šentjanž pri Dravogradu je naselje v občini Dravograd in središče istoimenske krajevne skupnosti. Občinska predstavitev v njeno območje uvršča tudi Bukovsko vas, Selovec in del Otiškega Vrha. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu Šentjanž pri Dravogradu 75. Območje skupnosti torej povezuje več naselij, med katerimi ima Šentjanž vlogo upravnega in kulturnega središča.

Šolska publikacija Šentjanžek zgodovino kraja povezuje s prvimi zapisi iz leta 1305. V opisu starega središča našteva cerkev Janeza Krstnika, staro šolo, župnišče in gasilski dom. Posebej omenja hišo na naslovu Šentjanž pri Dravogradu 79, v kateri sta bili nekoč trgovina in gostilna, ter gospodarsko poslopje s podobo svetega Florjana. Staro šolo opisuje kot več kot dvestoletno stavbo.

Viri: Občina Dravograd: krajevna skupnost Šentjanž ↗ · OŠ Šentjanž: Šentjanžek, izvirne fizične strani 4, 5 in 8 ↗

Cerkev Janeza Krstnika

Cerkev je po isti šolski predstavitvi prvič omenjena leta 1305. Sedanja gotska stavba izvira iz petnajstega stoletja. Njene sestavine vključujejo vzhodni romanski zvonik, ladjo z zvezdasto obočno konstrukcijo in poslikan prezbiterij. Baročna stranska ladja in baročni oltarji kažejo poznejše dopolnitve cerkvene notranjščine. Stavba tako združuje več zgodovinskih obdobij in ostaja pomembna orientacijska točka starega jedra.

Publikacija med spominskimi mesti opisuje tudi Dom borcev. Na levi strani njegove fasade je pravokotna marmornata plošča s posvetilnim napisom padlim borcem narodnoosvobodilnega boja v letih 1941–1945. Spominsko obeležje je povezano s stavbo in njenim zunanjim pročeljem.

Viri: OŠ Šentjanž: Šentjanžek, izvirne fizične strani 4, 5 in 8 ↗

Muzejska zbirka in tabor leta 1918

Koroški pokrajinski muzej na arhivski strani razstav z obdobjem 2008–2013 opisuje stalno zbirko v prostorih krajevne skupnosti v Šentjanžu. Zbirka je bila posvečena zgodovini širšega šentjanškega območja, majniški deklaraciji in narodnoobrambnim taborom. Razstavljene so bile deklaracijske izjave s podpisi iz različnih delov slovenskega prostora, ob njih pa gradivo o zborovanjih, na katerih so ljudje izražali politične zahteve. Poseben poudarek ima tabor, ki je bil v Šentjanžu 7. aprila 1918.

Majniško deklaracijo je 30. maja 1917 v dunajskem parlamentu prebral Anton Korošec. Zahtevala je združitev južnoslovanskih narodov v samoupravno enoto znotraj habsburške dinastije. Muzejski opis navaja več kot 300.000 zbranih podpisov in skoraj štirideset narodnoobrambnih taborov. Šentjanškega se je udeležilo več kot dva tisoč ljudi iz bližnje in širše okolice, slavnostni govornik pa je bil Korošec. O dogodku je izšlo skoraj trideset časopisnih člankov. Po spopadu med udeleženci in nasprotniki tega tabora je oblast taborno gibanje prepovedala.

Viri: Koroški pokrajinski muzej: zgodovina Šentjanža in narodnoobrambni tabor ↗

Železnica, gospodarstvo in šola

Šentjanž z okolico je dolgo ohranjal kmečko podeželsko podobo. Muzejski opis kot pomembno razvojno prelomnico izpostavlja železniško progo, zgrajeno leta 1899, ki je kraj povezala s svetom in vplivala na gospodarsko rast širšega območja. Pred drugo svetovno vojno je tekstilna tovarna začela obratovati v sosednjem Otiškem Vrhu; po vojni je bila na šentjanškem območju zgrajena industrijska cona občine Dravograd.

Šentjanžek močnejši gospodarski razvoj umešča v začetek sedemdesetih let dvajsetega stoletja in posebej omenja tovarno ivernih plošč v kraju oziroma neposredni bližini. V osemdesetih letih je Šentjanž dobil osemletno osnovno šolo in vrtec. Ta zgodovinski opis dopolnjuje podobo starega jedra z razvojem izobraževalnih in proizvodnih dejavnosti v novejšem obdobju.

Viri: Koroški pokrajinski muzej: zgodovina Šentjanža in narodnoobrambni tabor ↗ · OŠ Šentjanž: Šentjanžek, izvirne fizične strani 4, 5 in 8 ↗

Prostovoljno gasilstvo

Začetek organiziranega gasilstva šolska publikacija postavlja v leto 1902, ko je deželna vlada ustanovila Gasilsko društvo Šentjanž. Društvo je od leta 1997 vključeno v Gasilsko zvezo Dravograd. Dne 13. februarja 2004 je z zvezo in občino podpisalo pogodbo o opravljanju lokalne gasilske službe. Leta 2012 je praznovalo 110 let delovanja. V publikaciji opisano operativno območje zajema Šentjanž, Otiški Vrh, Bukovsko vas in Selovec; gasilska služba je tako povezana tudi s sosednjimi naselji.

Viri: OŠ Šentjanž: Šentjanžek, izvirne fizične strani 4, 5 in 8 ↗