Šentlovrenc: Temenica, šolska zgodovina in Marija Kmet
Šentlovrenc v občini Trebnje je dolenjska vas ob Temenici, prepoznavna po cerkvi svetega Lovrenca, dolgi šolski tradiciji in povezavi s pisateljico Marijo Kmet. Njegova zgodba združuje arheološke sledi, razvoj vaškega središča in ljudi, katerih delo je seglo daleč zunaj domačega kraja.
Vas ob Temenici
Naselje se razporeja po obeh bregovih Temenice in ob Potoku, ki priteka iz Mačjega dola ter je občasno suh. Tu se stikajo ceste proti Trebnjemu, Radohovi vasi, Velikemu Gabru in Marovški dolini. Občinska predstavitev omenja tudi rimsko grobišče, ki je bilo raziskano le deloma, ter prvo pisno omembo kraja leta 1178. Arheološkega podatka ne gre razumeti kot napoved urejenega najdišča za turistični ogled.
Cerkev in staro jedro
Starejši del Šentlovrenca je na desnem bregu reke, okoli župnijske cerkve svetega Lovrenca. Baročno stavbo zaznamuje posebej poudarjen prezbiterij; kraj je sedež župnije od leta 1863. Med zgodovinskimi posebnostmi občinski opis omenja kopališče, urejeno leta 1934 s kabinami in prostorom za sončenje, ki je propadlo med drugo svetovno vojno. To je podatek o nekdanji rabi reke, ne priporočilo današnjega kopališča.
Šola, ki povezuje generacije
Zgodovina podružnične šole se začne s poučevanjem branja, pisanja in računanja, ki ga je gimnazijec Vinko Kmet izvajal na očetovem domu v bližnji Krtini. Zapuščina Mihaela Šivavca je omogočila nakup zemljišča za šolsko stavbo, jeseni 1868 pa je bil nastavljen učitelj Alojzije Jerše. Šolska kronologija tako pokaže, da ustanova ni nastala v enem samem koraku: pred zgradbo in rednim učiteljem je obstajala lokalna pobuda za osnovno izobraževanje.
Leta 1924 je šola dobila tri razrede. Leta 1970 so asfaltirali šolsko športno igrišče, leta 1977 pa so učence iz Šentlovrenca, Čateža in Velike Loke združevali, da bi zmanjšali potrebo po kombiniranem pouku. Energetska prenova je bila zaključena decembra 2013. Kronika iz tega obdobja navaja tudi uspeh učencev na natečaju Moja reka si s pesmijo Zlata marioneta. Decembra 2018 so s prireditvijo obeležili 150 let stavbe in formalne javne šole. Starejšega števila učencev iz kronike ne predstavljamo kot današnjega stanja.
Rojstni kraj Marije Kmet
Pisateljica Marija Kmet se je v Šentlovrencu rodila 31. januarja 1891 v učiteljski družini. Del osnovnega šolanja je opravila doma, nadaljevala pa v Mariboru in Ljubljani. Leta 1910 je maturirala na ženskem učiteljišču; med letoma 1910 in 1919 je poučevala na šoli Družbe svetega Cirila in Metoda pri Svetem Jakobu v Trstu. Povezava med rojstnim krajem in šolo je zato pomembna tudi za razumevanje njene osebne poti.
Pisati je začela leta 1909. Med njenimi knjigami so Bilke, Helena, V metežu in Večerna pisma, prevajala pa je tudi Kristusove legende Selme Lagerlöf. Njeno življenje je povezovalo dolenjsko vaško okolje, učiteljski poklic in mestni Trst, ki se pojavlja tudi v njenem pripovedništvu. Slovenska biografija ponuja preverljivo izhodišče za nadaljnje branje; ob ogledu kraja tako dobimo tudi literarno sled, ki sega onkraj cerkve in krajine. Umrla je leta 1974 v Ljubljani.
Zbiralec ljudskega izročila
V Šentlovrencu je po upokojitvi živel tudi Ivan Feliks Šašelj, duhovnik in zbiralec ljudskega izročila, rojen leta 1859 v Mokronogu. Pred prihodom je dolgo služboval v Adlešičih, zato njegova biografija povezuje Belo krajino in Temeniško dolino. V Šentlovrencu je opravljal kaplansko službo do smrti 15. oktobra 1944. Ob Mariji Kmet predstavlja drugo jasno dokumentirano kulturno povezavo kraja; njunih različnih rojstnih krajev ne smemo zamenjevati.