Velika Loka pri Trebnjem: Temenica in brata Teplý
Velika Loka pri Trebnjem je vas ob Temenici in železniški progi Ljubljana–Novo mesto. Njeno prepoznavnost sestavljajo staro vaško jedro, cerkev svetega Jakoba in življenjski zgodbi bratov Boga ter Ermina Teplýja. Pri iskanju vedno dodajte občino Trebnje, saj obstajajo tudi druga naselja z istim imenom.
Dve strani Temenice
Starejši del vasi je na desnem bregu Temenice; domačini so ga imenovali Kurja vas. Novejša poselitev se je razvijala na levem bregu, severno pa je zaselek Marof. Med Veliko Loko in Kamnim Potokom se razteza Loška dolina, kjer reka ob poplavah zaliva travnike. Temenica tako pojasni razporeditev naselja in nekdanjo vsakdanjo rabo vode, med drugim pranje perila ter napajanje živine. Poplavne ravnice ne enačimo z urejenim kopališčem.
Cerkev svetega Jakoba in zgodovinske sledi
Cerkev v starem delu vasi izstopa po osmerokotnem tlorisu. Motiv osmerokota se ponovi v prezbiteriju, glavni oltar pa je iz 18. stoletja. Občina omenja še delno raziskano rimsko grobišče v bližini. Velika Loka je bila sedež občine do leta 1955. Istega leta so pred zadružnim domom odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma iz vasi ter osmih okoliških krajev. Mala Loka je drugo naselje, zato njenega gradu ne pripisujemo središču Velike Loke.
Bogo Teplý: od rojstne vasi do muzejev
Zgodovinar, slavist in muzealec Bogo Teplý se je tukaj rodil 10. januarja 1900. Šolal se je v Kranju in Novem mestu, študij pa je nadaljeval v Zagrebu ter Ljubljani. Poučeval je na različnih srednjih šolah, pomemben del njegove poklicne poti pa je povezan z Mariborom. Njegova biografija zato pokaže, kako je človek iz dolenjske vasi sodeloval pri razvoju kulturnih ustanov v drugem delu Slovenije.
Leta 1946 je prevzel ravnateljske posle v mariborskem Pokrajinskem muzeju, od leta 1950 do upokojitve leta 1963 pa bil njegov ravnatelj. V zgodnjih petdesetih letih je organizacijsko vodil preureditev Umetnostne galerije. Ukvarjal se je z zgodovino, muzealstvom in spomeniškim varstvom, napisal pa je tudi ilustrirani vodnik po Mariboru. Med letoma 1957 in 1962 je sodeloval tudi v jugoslovanskem odboru mednarodne komisije za muzeje pri Unescu. Ta vloga dopolnjuje njegovo lokalno muzejsko delo z mednarodnim strokovnim sodelovanjem. Umrl je leta 1979. Za obiskovalca Velike Loke je to kulturna povezava z Mariborom, ne podatek, da se omenjeni muzeji ali njegova zbirka nahajajo v tej vasi.
Ermin Teplý in rudarsko znanje
Mlajši brat Ermin Teplý se je v Veliki Loki rodil 29. marca 1902. Po šolanju v Kranju in Novem mestu je študiral na rudarskem oddelku ljubljanske tehniške fakultete ter diplomiral leta 1926. Nato je deloval v rudnikih na območju nekdanje Jugoslavije. Njegova poklicna pot je bila povezana z upravljanjem rudarskih obratov, projektiranjem in pozneje univerzitetnim poučevanjem v Zagrebu.
Na zagrebški univerzi je bil od leta 1952 izredni profesor, od leta 1960 pa redni profesor na rudarskem oddelku. Izkušnje iz rudnikov je tako povezal z izobraževanjem novih strokovnjakov. Posebej se je ukvarjal s površinskim odkopavanjem in prezračevanjem rudnikov. Med dokumentiranimi projekti je prezračevanje velenjskega rudnika, pri katerem je sodeloval z doktorjem Ahčanom. Njegovo delo je torej imelo tudi jasno slovensko povezavo, čeprav je velik del kariere potekal drugje. Umrl je leta 1991 v Zagrebu. Brata sta delovala na različnih področjih: Bogo pri zgodovini in kulturnih ustanovah, Ermin pri tehničnih vprašanjih rudarstva. Prav ta razlika razširi krajevno zgodbo onkraj podobe vasi ob reki in omogoča dve različni izhodišči za nadaljnje raziskovanje.