Šentviška Gora: staro središče planote in slikane domačije
Šentviška Gora je staro vaško središče Šentviške planote v občini Tolmin. Okoli cerkve sv. Vida se prepletajo domačije, šolska in glasbena zgodovina; ob poteh proti Dabru in Polju pa so znana železnodobna najdišča.
Središče z dolgo zgodovino
Šentviška Gora je na Tolminskem evidentirana kot naselbinska celota s pisno zgodovino vsaj od leta 1192. Ohranjene domačije kažejo razvoj stavbnega tipa od osemnajstega stoletja naprej, več znamenj pa dopolnjuje stare vaške povezave. V južnem delu pri številki 31 stoji šolska stavba iz leta 1889.
V prvi in drugi svetovni vojni je bila poškodovana, pozneje pa obnovljena. Na rojstni hiši skladatelja, trgovca, župana in organista Ivana Laharnarja pri številki 43 je marmorna plošča, odkrita leta 1969. Širša krajevna skupnost povezuje še Bukovski Vrh, Daber, Gorski Vrh, Polje, Prapetno Brdo in Zakraj.
Središče je zato tesno povezano s cestami in starimi kolovozi proti okoliškim vasem. Župnijska cerkev, šola in domačije v strnjenem jedru sestavljajo njegovo najlažje prepoznavno kulturno podobo.
Viri: Ministrstvo za kulturo – Register nepremične kulturne dediščine (EŠD 18089, 18085, 18086, 733, 5035, 5036, 4039, 16353, 9461, 29608, 29175, 28071, 25751; CC BY 4.0) ↗ · Občina Tolmin: Krajevna skupnost Šentviška Gora ↗
Cerkev sv. Vida in domačije
Cerkev sv. Vida stoji na platoju sredi vasi. Današnja baročna stavba je nastala v začetku osemnajstega stoletja; register jo povezuje z domnevno starejšim grobiščem. Zvonik je postavljen ob stik ladje in prezbiterija, notranjost pa je leta 1941 poslikal Tone Kralj.
V obzidju je tudi kapelica s ploščama padlim v prvi svetovni vojni. Med stanovanjskimi stavbami izstopa bogato členjena in poslikana domačija pri številki 15 iz osemnajstega stoletja. Podrobnosti starih pročelij, portalov in poslikav zato dopolnijo ogled dominantne cerkve.
Z javnih poti lahko primerjamo razporeditev hiš v jedru, za morebiten obisk notranjih prostorov pa se dogovorimo z njihovimi skrbniki.
Arheološka plast planote
Okolica Šentviške Gore hrani več različnih arheoloških lokacij. Na Dobcu je bilo odkrito žarno grobišče svetolucijske skupine, na območju Prevala in Lipce pa deloma raziskano starejše železnodobno grobišče. Lukmanov grič ima naselbinske sledi, Berlotov rob pa utrjeno prazgodovinsko gradišče.
Na Dobcu je C. Marchesetti odkril devetnajst grobov; grobišče leži pri istoimenski kmetiji ob poti proti Dabru. Prevala in Lipce pa sta ob starem kolovozu proti Polju.
Vpisane so tudi ostaline dveh opuščenih cerkva, sv. Petra in Pavla ter sv. Marije Magdalene. Za obiskovalca je najbolj pregledna izhodiščna točka ohranjeno staro vaško jedro s sv. Vidom; zgodnejše plasti planote je najbolje spoznavati s strokovno razlago in brez poseganja v najdišča.