Stržišče: trije zaselki pod Črno prstjo
Stržišče je vas treh zaselkov na južnem pobočju Črne prsti v zgornji Baški grapi. Obisk povezuje stare domačije, razgled pri sv. Ožboltu ter pot proti Rutu z zgodbami o geologiji in alpskem cvetju.
Trije zaselki na gorskem pobočju
Stržišče v občini Tolmin ima razdeljeno vaško zasnovo, ki jo register kulturne dediščine opisuje kot tri gručaste zaselke. Stavbe so pretežno iz devetnajstega stoletja in povezujejo alpske ter mediteranske značilnosti, čeprav so bile številne fasade pozneje predelane. Enojni kozolci stojijo tako nad vasjo kot pod njo.
Takšna lega pokaže, da je gospodarsko življenje uporabljalo več ravni pobočja in ni bilo omejeno na prostor ob eni glavni ulici. Sprehajalcu se zato podoba naselja razkriva postopoma, med prehodi od ene skupine hiš do druge. Nad zaselki stoji sv. Ožbolt, pod njimi pa se vrstijo kozolci.
Med hojo se zato pogledi menjavajo od gospodarskih stavb proti cerkvi in višjim pobočjem Črne prsti.
Cerkev, kašča in domačija Lonik
Cerkev sv. Ožbolta stoji vzhodno nad vasjo v obzidanem prostoru s pokopališčem. Baročna stavba iz leta 1770 ima osmerokotno ladjo, ob prezbiteriju pa zvonik s čebulasto streho. Poslikave prezbiterija so delo Clementa Del Nerija iz leta 1896, glavni oltar pa je starejši.
Pod cerkvijo leži župnišče s skrilnato streho in poudarjenim zatrepom. Gospodarsko dediščino posebej bogato predstavlja domačija Lonik, Stržišče 6, jugozahodno od vasi: poleg hiše in hleva so evidentirani lesena transportna žičnica, mlin iz leta 1928, starejša zidana kašča ter sušilnica sadja. Na južnem robu zadnjega zaselka stoji še poslikana kašča pri Beužu, prepoznavna po okrasju na fasadi.
Cvetje in povezava proti Rutu
Botanično bogastvo Črne prsti se povezuje tudi z dejavnostjo domačinov. Leta 2023 je društvo Baška dediščina v Stržišču pripravilo dan cvetja, vključen v bohinjski festival alpskega cvetja, s predstavitvami rastlinstva ter kulturne krajine. Program je povezal vaško zbirališče, razgledno točko ob cerkvi in pohod proti Rutu.
Na tej povezavi so bile v okviru projekta Po poteh Baške dediščine postavljene table o naravnih posebnostih, predvsem geologiji. Geološki tabli sta nastali pri projektu iz leta 2010. Botanična zgodovina pobočij sega še dlje: konec osemnajstega stoletja sta rastlinstvo raziskovala Karl Zois s svojimi nabiralci in Franz Xaver Wulfen.
Leta 1841 je goro obiskal saški kralj ter ljubiteljski botanik Friderik Avgust II., ki je nato sestopil v Podbrdo.
Viri: Turizem Dolina Soče in KTT Baška dediščina: Stržiškarski dan cvetja ↗