Sv. Trojica pri Domžalah: cerkev in razvaline Koprivnika
Sv. Trojica leži jugovzhodno od Doba na razglednem hribu nad dolino Save. Turistična predstavitev jo s približno 560 metri nadmorske višine uvršča med najvišje ležeča naselja občine Domžale. S krajem sta povezana tudi zaselka Konfin in Viševek oziroma Uševk. Ob cerkvi se zgodovina kraja razširi do ruševin gradu Koprivnik in spomina na sestreljeni zavezniški bombnik.
Cerkev na nekdanjem Pustem vrhu
Hrib so nekoč imenovali Pusti vrh. Turistična predstavitev izvor sedanjega krajevnega imena povezuje s cerkvijo, zgrajeno ob koncu 17. stoletja. Od leta 1992 se kraj znova imenuje Sv. Trojica, pred tem se je po vojni imenoval Trojica. Z razgledne lege se odpirajo pogledi na Kamniške Alpe, Ljubljansko kotlino in Mengeško polje.
Zgodnjebaročna cerkev iz leta 1686 ima eno ladjo s plitvimi stranskimi kapelami in banjastim obokom. Ob njej je pokopališče iz 19. stoletja, obdano s kamnitim zidom. Oprema cerkve je nastajala v več obdobjih, od 18. do 20. stoletja.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine, polni zapisi z dne 18. 10. 2026 ↗ · TIC Domžale: Sveta Trojica ↗
Koprivnik in spomin na drugo svetovno vojno
Grad Koprivnik je bil v virih omenjen leta 1238 in opuščen v 15. stoletju. Na grebenu vzhodno od Vrha Svete Trojice so ostali deli obrambnega stolpa in palacija, nekdanjega glavnega bivalnega poslopja. Lokacija je ob prehodu poti proti dolini Save.
Na južni strani hriba, ob robu Strme rebri med hišicama Sveta Trojica 61 in 59, stoji obeležje zavezniškemu bombniku B-24, sestreljenemu 2. aprila 1944. Kipar Tone Demšar ga je zasnoval kot tristrani obelisk v krožnem kamnitem robniku. Postavljen je bil leta 1994. Drugo krajevno vojno pričevanje je plošča pri hiši Sveta Trojica 1, kjer je med letoma 1943 in 1944 delovala Tiskarna 30 a.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine, polni zapisi z dne 18. 10. 2026 ↗
Vzpon po Vzhodni kolesarski trasi
Vzhodna kolesarska trasa se začne v Športnem parku Domžale ter se skozi Dob in Žeje vzpne na Sveto Trojico in Konfin. Nadaljuje mimo Javoršice proti Moravčam; dodatna možnost je vzpon na Limbarsko goro. Celotna regionalna trasa meri 49 kilometrov, vključuje asfalt in makadam ter je označena kot težka. Povratek iz Moravč vodi skozi Dole, Imenje, Imovico in Škocjan do Krtine ter nato skozi Dob nazaj na izhodišče.