Tolminski Lom: kamnite domačije in razgled na Širokem
Tolminski Lom leži na severozahodnem robu Banjške planote nad Sočo in Idrijco. Raztresene domačije povezuje pot Lom je moj dom, razgled s Širokega pa odpira širok pogled proti posoškim goram.
Naselje v suhi dolini nad rekama
Tolminski Lom s sosednjim Kanalskim Lomom leži na pobočjih suhe doline na severozahodnem delu Banjške planote. Skupine hiš so razporejene po razgibanem svetu, ki ga povezuje krožna pot Lom je moj dom. Društvo, ki pot predstavlja, jo opisuje kot približno dvanajst kilometrov dolgo povezavo za pohodnike, tekače in kolesarje.
Ob poti se vrstijo senožeti, pašniki in gozdni odseki, informacijske table pa pojasnjujejo življenje nekoč in danes. Prva znana pisna omemba Loma je po društveni predstavitvi iz leta 1377, ko je tolminski del štel šest kmetij. Razdelitev med tolminsko in kanalsko upravo se je ohranjala več stoletij.
Po furlanskem potresu leta 1976 so razširili cesto iz doline, zgradili obrat Metalflexa in novo podružnično šolo.
Viri: Športno kulturno turistično društvo Lom: Lom je moj dom ↗ · ŠKTD Lom: O Lomu, urbar in razvoj kraja ↗
Kamniti gospodarski svet
V jedru Tolminskega Loma stoji Frencova štala, objekt z zasnovo vrhhlevne hiše iz devetnajstega stoletja, ki je postal v celoti gospodarska stavba. Drug pomemben sklop je domačija Pri Šaunu, Tolminski Lom 33, v zaselku Kal severno od jedra. Poleg večjega hleva obsega vodnjak, kal in staro kaščo; dostopni kolovoz spremlja bukov drevored.
Bukov drevored vodi do kamnitih stavb s simetričnimi dvokapnimi strehami. Ob hlevu, kašči in vodnjaku je mogoče prepoznati sklenjeno gospodarsko okolje, v katerem je bil kal pomemben za živino. Domačija se je izoblikovala v drugi polovici devetnajstega stoletja, posamezni gospodarski objekti pa ohranjajo starejše stavbne prvine.
Sklop je obnovljen. Vodnjak in kal posebej dobro pokažeta pomen zbiranja vode za življenje ter živino na kraškem površju planote.
Široko in spomin na vojni čas
Razgledna točka Široko je eden prepoznavnih ciljev širšega lomskega območja. Predstavitev poti od tam odpira pogled od Kolovrata prek Kanina in Tolminsko-Bohinjskih gora proti Poreznu ter Idrijsko-Cerkljanskemu hribovju. Razgledišče leži na grebenu nad turistično kmetijo Široko.
V samem Tolminskem Lomu je evidentirano tudi znamenje Vidi Krošelj v bližini domačije Malenč pri številki 2. Bronasta plošča na naravni skali iz leta 1979 spominja na prvo padlo partizanko na Primorskem. Znamenje so postavili na kraju, kjer je bila ustreljena.
Malenčeva domačija in naravna skala s ploščo ležita južno od naselja.
Viri: Ministrstvo za kulturo – Register nepremične kulturne dediščine (EŠD 22187, 16356, 28069; CC BY 4.0) ↗ · Športno kulturno turistično društvo Lom: Lom je moj dom ↗