Tržec znamenitosti: Djočanova domačija in pokači
Tržec: lega in pot do Djočanove domačije
Tržec se razprostira med Dravinjo in Polskavo ter na obeh bregovih Polskave, na robu Haloz. Domače etnografsko društvo ta prostor opisuje kot stik ravninskega in hribovskega načina bivanja. Ločnica med njima je Dravinja. Prebivalci so oba bregova povezovali s porokami in kmetijskimi posestvi, ki so jih imeli na eni ali drugi strani reke. Del vasi sta tudi zaselka Kota in Hvac [1][3].
Do Djočanove domačije se pripeljete po stari cesti iz Ptuja proti Podlehniku. Po napotkih regionalne turistične predstavitve v Tržcu peljete mimo gasilskega doma in v naslednjem križišču zavijete levo. Naprej vas vodijo table z imenom domačije. Naslov muzeja je Tržec 13; pri iskanju upoštevajte obe imeni, Etnografski muzej Tržec in Djočanova domačija [4].
Starejša poselitev in zgodovina vasi
Med sledmi starejše poselitve Tržca je gradič Travnik, ki naj bi po navedbah domačega etnografskega društva stal na prostoru današnjega muzeja od 15. do 19. stoletja. Društvo se pri tem opira na najdene ostaline. Objavlja tudi podatek o štetju leta 1869, ko je bilo v vasi 304 prebivalcev in 50 gospodinjstev [1][3].
V občinskem prostorskem odloku iz leta 2007 so bile za Tržec navedene rimska stavba Villa rustica, domačija Burg in Lesjakova kapela. Starejši seznam tako poleg kmečke dediščine zajema še rimsko poselitev in kapelo. Za Djočanovo domačijo se uporablja tudi ime Širovnikova posest. Zavod za razvoj Haloz navaja, da je Etnografsko društvo Tržec posest leta 2006 prevzelo v upravljanje od Občine Videm [7][8].
Etnografski muzej na Djočanovi domačiji
Etnografski muzej Tržec je kmetija na Djočanovi domačiji, opremljena s pripomočki za nekdanje vsakdanje življenje in delo. Bivalni in gospodarski del sta povezana prek zgornje kleti oziroma kašče. Stavba ima tloris črke L in z leseno ograjo obdaja dvorišče. Takšna postavitev hiše v kot je dvorišče ščitila pred vetrom. Razporeditev prostorov je zato del prikaza njihove nekdanje uporabe [3][4].
Na dvorišču so vrt, brajda in koruznjak. Tu sta še gnojišče in suho stranišče, na severni strani pa travniški sadovnjak; na dvorišču raste tudi lipa. Kmetijo dopolnjujejo pristni pripomočki. Njihova zbirka je v regionalni turistični predstavitvi poimenovana Zbirka haloškega roba. Zavod za razvoj Haloz obnovljeno domačijo opisuje kot prikaz bivanja v 19. stoletju [3][4][7].
Prikazi opravil, obrti in razstave
Člani društva na Djočanovi domačiji prikazujejo pletenje ribiških mrež in košar ter klepanje kose in motike. Obiskovalci tako ob orodju spoznavajo opravila, za katera so ga nekdaj uporabljali. Domačija je namenjena tudi učnim delavnicam in srečanjem, pri katerih se razstavljeni pripomočki povežejo z znanjem o delu na kmetiji [4].
Za junij 2026 je Zavod za razvoj Haloz napovedal razstavo Od žetve do mlačve in delavnice starih obrti. V objavi je predstavil tudi projekt nabave tradicionalnega mlina za mletje žit ter stroja za porcijsko pakiranje medu. Nadaljnje urejanje muzeja je zajemalo opremljanje kašče, ki jo isti zapis omenja med prostori domačije [7].
Pustni obhodi Pokačev iz Tržca
Pokači iz Tržca na pustnih obhodih predstavljajo furmane s konjskimi, volovskimi ali kravjimi vpregami, pri katerih so uporabljali bič. Skupina deluje od leta 1999. Po njeni predstavitvi nastopajo v kmečkih oblačilih iz prve polovice devetnajstega stoletja. Pokače spremljajo harmonikaš in gospodarja: eden nagovori domačega gospodarja, drugi prinese darilo. Pokanje na dvorišču se začne, ko hišni gospodar privoli v nastop [5].
V pustnem izročilu pokanje odganja zle duhove, ki bi utegnili škodovati ljudem in živini. Spremljevalca med obhodom skrbita za hrano in pijačo, harmonikaš pa igra. Sredi Tržca stoji Roglač, simbol skupine in njene moči. Ponazarja tudi Rogatnico, Polskavo in Dravinjo, tri vodotoke pod Halozami [5].
Prebivalci in društveno delo
V Tržcu je po letni statistiki za leto 2026 živelo 432 ljudi, med njimi 224 moških in 208 žensk. Statistični urad Republike Slovenije navaja povprečno starost 44,5 leta. Tržec ima krajevno skupnost s svetom, katerega člane objavlja občinska spletna stran. Je ena od osmih krajevnih skupnosti v Občini Videm [2][6].
Etnografsko društvo Tržec zbira ustno in pisno gradivo ter popisuje predmete. S tem in s tematskimi razstavami ohranja krajevno izročilo. Pri projektih se posveča kmečkemu orodju, leseni preši za sadje in travniškemu sadovnjaku. Ukvarja se tudi s praznovanji in opravili na kmetiji od svečnice do martinovega. Njegovo območje zanimanja sega čez vas: obravnava dediščino Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz [1].