Velika Pirešica znamenitosti in zgodovina
Lega ob soteski Socka
Velika Pirešica je razloženo naselje južno od Galicije. Njeni zaselki so Gorca, Osreke, Puša in Socka, med naseljem in Galicijo pa leži Železno [1]. Sklep iz leta 2011 opisuje kamnolom severno od Velike Pirešice, ob državni cesti med Arjo vasjo in Velenjem. Ob njegovi zahodni meji sta po tem opisu potekali cesta in struga potoka Pirešica [6].
Občinski sklep iz leta 2011 umešča kamnolom v dolino na severnem obrobju Savinjske doline. Na zahodni strani doline je Ponikovska planota, na vzhodni razgibano površje Pernovega. Kamnolom se po opisu v sklepu zajeda v južno stran grebena Pernovo in se razteza od severa proti jugu [6].
Potoki in kamninska podlaga
Akla priteče izpod Kjumberka in se izliva v Pirešico, potok Rupnica pa priteče iz Osrek. Med Pirešico in Rupnico je podlaga apnenčasta. Proti jugu jo prekrivajo mlajši sedimenti, na vzhodnem robu so pleistocenske terase [1].
V sklepu iz leta 2011 je opisana tudi okolica kamnoloma. Severno in severovzhodno od njega je rasel gozd, manjše gozdne površine so bile še ob južni meji. Ob vzhodni meji so del zemljišč zavzemali travniki in pašniki. Okvirno območje prostorskega načrtovanja je na jugu in vzhodu mejilo na kmetijska zemljišča, na severu na gozd, na jugozahodu pa na potok Pirešica [6].
Nekdanja občina in krajevna uprava
Nekdanja občina Velika Pirešica je obsegala širše ozemlje od današnjega naselja. V osemdesetih letih 19. stoletja je štela 629 hiš in 2808 prebivalcev [4]. Današnje naselje je imelo 1. januarja 2026 skupaj 501 prebivalca [8]. Podatka opisujeta različno veliki upravni enoti, zato njuna primerjava ne kaže spremembe števila prebivalcev na istem območju [4][8].
Občina je upravno spadala k sodnemu okraju Celje in Okrajnemu glavarstvu Celje. Obsegala je tudi Veliko in Malo Pirešico, Pernovo, Železno, Hramše, Ponikvo ter Studence. Leta 1936 so dele Gorice, Svetega Jungerta in Zavrha izločili iz nje ter jih priključili občini Šmartno v Rožni Dolini. V arhivskem fondu sta knjiga tujcev za obdobje od leta 1862 do 1923 in občinska matična knjiga za leta od 1921 do 1940 [4].
Med letoma 1945 in 1952 je tu deloval Krajevni ljudski odbor Velika Pirešica pod okrajem Celje-okolica. Zajemal je Pernovo, Veliko Pirešico in del Železnega, po letu 1952 pa je njegovo območje pripadlo občini Žalec. Ta je ob ukinitvi odbora prevzela njegovo gradivo. Skupščina občine Žalec ga je leta 1972 izročila celjskemu arhivu, kjer so ohranjeni splošni spisi, odločbe in zapisniki sej [2].
Šola od leta 1908 do združitve podružnic
Otroci iz Velike Pirešice so sprva hodili v šolo v Galicijo. Domače šolsko poslopje so dobili leta 1908. Med nemško okupacijo je pouk potekal v nemščini. Leta 1944 so zgornji prostori pogoreli, po obnovi pa se je pouk nadaljeval jeseni 1945. Stavbo so pozneje dvakrat dozidali in spodnje prostore namenili vrtcu [3].
Več kot dvajset let je bila to tudi hospitacijska šola, kjer so se praktično usposabljali dijaki in študenti učiteljišča ter pedagoške akademije. Napotila za poučevanje so dobivali še učitelji kombiniranih oddelkov v celjski regiji in učitelji otrok slovenskih zdomcev v tujini. Šoli v Veliki Pirešici in Galiciji sta bili podružnici centralne šole v Petrovčah. Jeseni 2002 so ju združili v novo podružnično šolo na Trju [3].
Kamnolom in prostorski načrti iz leta 2011
V Veliki Pirešici je kamnolom apnenca [1]. Župan Občine Žalec je 8. julija 2011 sprejel sklep o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta za njegovo območje. S posodobitvijo odkopavanja so želeli povečati varnost in zmanjšati neugodne vplive na okolje. Načrtovanje je vključevalo tudi sprotno sanacijo degradiranih površin [6].
Okvirno območje načrtovanja je obsegalo približno 40,25 hektarja: obstoječi kamnolom s predvidenimi razširitvami proti severu in vzhodu. Programska izhodišča so predvidevala njegovo poglobitev in gradnjo spremljajočih objektov. Med načrtovanimi ureditvami so bile prometna, komunalna in energetska infrastruktura za obratovanje kamnoloma. Med izkoriščanjem naj bi na območju zbirali, sortirali in predelovali inertne, torej nenevarne gradbene odpadke [6].
Sklep je za postopek priprave načrta zahteval celovito presojo vplivov na okolje. Vanjo je sodila tudi presoja vplivov na varovana območja. Gre za ureditve, načrtovane leta 2011; iz samega sklepa ni razvidno, katere so pozneje izvedli [6].
Prebivalci in gasilsko društvo
Po uradnem podatku SURS je imela Velika Pirešica 1. januarja 2026 skupaj 501 prebivalca [8]. Wikidata za 1. januar 2020 navaja 500 prebivalcev in se pri tem sklicuje na statistični vir. Število za leto 2026 je tako za enega prebivalca večje od tega starejšega podatka [7][8].
Gasilsko društvo Velika Pirešica so ustanovili 28. septembra 1930, po pripravljalnem sestanku 15. septembra istega leta. Na društveni spletni strani sta objavljena zgodovina društva in pregled njegovega vodstva skozi čas [5].