Velika vas pri Krškem: sv. Martin, miljnika in nekdanji dvorec
Velika vas pri Krškem je naselje na Krškem polju, katerega krajevna predstavitev povezuje s prazgodovinsko in antično poselitvijo. Njeno zgodovino zaznamujejo cerkev sv. Martina, kapelica sv. Nikolaja, nekdanji dvorec in sprememba kmetijskega naselja ob gradnji velike cestne povezave.
Velika vas pri Krškem in njena starejša poselitev
Velika vas pri Krškem je naselje v Mestni občini Krško. Uradni naseljski posnetek mu pripisuje površino 3,8966 kvadratnega kilometra. Za 1. januar 2026 beleži 277 prebivalcev; podatki so bili objavljeni 11. junija 2026.
Krajevna skupnost Leskovec pri Krškem prostor Velike vasi opisuje kot ravninski in rodovitni predel z zgodnjo poselitvijo. Njen zgodovinski pregled omenja najdbe iz bronaste in železne dobe ter prazgodovinsko selišče in gomilno grobišče. Za antično obdobje navaja podeželsko vilo in opekarno, v kateri so odkrili skladovnico opek ter vodovodnih cevi z oznako SIS.
Po krajevnem pregledu je skozi naselje potekala itinerarska cesta. Pri Veliki vasi sta bila ob njej postavljena dva miljnika: prvi leta 161 pod Markom Avrelijem in Lucijem Verom, drugi leta 213 pod cesarjem Karakalo ob obnovi ceste. Pregled prvega umešča v Narodni muzej Slovenije, drugi pa po njegovem opisu označuje vaško središče. Vlogo prvega kot označevalca poštne poti predstavlja le kot verjetno.
Isti vir omenja arheološko dokumentiran zgodnjesrednjeveški dvor in pisne vire od leta 1332 dalje. Med srednjeveškimi imeni navaja Mcholdorf oziroma Miheldorf ter povezanost opisa naselja z gozdom Krakovo. To je pripisana zgodovinska predstavitev krajevne skupnosti, ne neposredna izdaja srednjeveškega dokumenta.
Viri: Uradni register naselij Republike Slovenije ↗ · Krajevna skupnost Leskovec pri Krškem: Velika vas pri Krškem, krajevna zgodovinska predstavitev ↗ · SURS: Prebivalstvo po naseljih, 1. januar 2026; objava 11. junij 2026 ↗
Cerkev sv. Martina in kapelica sv. Nikolaja
Cerkev sv. Martina stoji v središču vasi, na zahodni strani ceste. Krajevni pregled jo predstavlja kot podružnico leskovške župnije in pisne omembe povezuje z letom 1436. Register njeno jedro opredeli kot srednjeveško, s temeljito prezidavo v devetnajstem stoletju. Stavbo sestavljajo pravokotna ladja, enako visok in ožji prezbiterij, zakristija ob severni steni ter zvonik na zahodni strani. Oltarna oprema je datirana v prvo polovico devetnajstega stoletja.
Kapelica sv. Nikolaja je v registru opisana kot kapelica zaprtega tipa z začetka dvajsetega stoletja. Stoji severno od hiše Velika vas pri Krškem 17, na jugovzhodni strani križišča v severnem delu vasi. Datacija jo umešča v prvo četrtino dvajsetega stoletja.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Velika vas pri Krškem, cerkev sv. Martina in kapelica sv. Nikolaja ↗ · Krajevna skupnost Leskovec pri Krškem: Velika vas pri Krškem, krajevna zgodovinska predstavitev ↗
Nekdanji dvorec Velika vas
Krajevna skupnost gradnjo novega dvorca v drugi polovici sedemnajstega stoletja pripisuje Mariji Rozini pl. Buseth, rojeni Raasp. Stavba je imela 222 kvadratnih metrov tlorisne površine. Leta 1808 so jo začeli obnavljati leskovški Auerspergi; dobila je obliko črke L in arkadne hodnike. Po devetih letih prenove je tloris obsegal 452 kvadratnih metrov.
Po isti predstavitvi je zadnja lastniška družina Pirc zaradi dotrajanosti in spremenjenih življenjskih ter gospodarskih razmer dvorec podrla leta 1987. Ohranila je kakovostno grajeno gospodarsko poslopje. Dvorec je zato predstavljen kot nekdanja stavba; opis prenove ne pomeni, da ga je danes mogoče obiskati.
Viri: Krajevna skupnost Leskovec pri Krškem: Velika vas pri Krškem, krajevna zgodovinska predstavitev ↗
Poljske proge, gmajna in prehod v zaposlovanje
Prebivalci so se po krajevnem zgodovinskem pregledu do sredine dvajsetega stoletja ukvarjali predvsem s kmetijstvom. Polje je bilo razdeljeno na delce in deloma na trakove oziroma proge, skupni vaški prostor pa je predstavljala gmajna. Naselje je sodilo med enoredne dolge vasi na meji polja in gozda. Pregled omenja tudi obrtnike, trgovino, gostilno in mlin ter opekarno na bližnji Tičnici.
Pregled za čas po prvi svetovni vojni navaja enajst kmečkih gospodarstev med skupno enainštiridesetimi hišnimi številkami. Ta gospodarstva so obdelovala več kot dvanajst hektarov zemljišč v katastrski občini Senuše; podatek torej govori o posesti vaščanov zunaj ozkega naselja. Praviloma so imeli tudi vinograde v katastrski občini Ravno in pašne površine na vaški gmajni ali v najemu, saj so redili precej živine. Za leto 1677 krajevni vir posebej omenja eno hubo leskovške župnije v Veliki vasi.
Gradnja ceste bratstva in enotnosti je prinesla odpiranje gramoznic vzhodno od vasi, kjer so plasti peska segale več metrov globoko. Izkopavanje so nadaljevali za druge gospodarske potrebe. Vaščani so se začeli zaposlovati pri gradbenih podjetjih Komunala Krško, Sava in Pionir ter pri podjetjih v Krškem. Krajevna predstavitev poznejšo poslovno cono pri Veliki vasi povezuje z gradbeništvom, kovinsko predelavo, transportom in logistiko; to je opis širšega gospodarskega prostora ob vasi.
Viri: Krajevna skupnost Leskovec pri Krškem: Velika vas pri Krškem, krajevna zgodovinska predstavitev ↗