O kraju Vesela Gora
Vesela Gora v občini Šentrupert je manjše naselje na vzpetini nad Mirnsko dolino. Njeno podobo določa skupina cerkve, graščine in hiš, medtem ko jo poti povezujejo s Šentrupertom ter okoliškimi kraji. Izrazit položaj sakralnih stavb v prostoru ni naključen: cerkev je bila zasnovana tako, da njeno pročelje učinkuje tako ob prihodu na goro kot iz smeri dolinske prometnice. Naselje je zato smiselno opazovati kot celoto, v kateri se arhitektura, relief in nekdanje romarske poti medsebojno dopolnjujejo.
Cerkev sv. Frančiška Ksaverija je bila posvečena leta 1735. Nastala je na pobudo novomeškega prošta Jurija Frančiška Ksaverija de Marottija in nadomestila starejšo cerkev sv. Marjete. Njeno osrednje telo ima osmerokotni tloris, pridružujejo se mu stranski kapeli ter diagonalno postavljena zvonika. Notranjost dopolnjujejo oltarji in freske Antona Tuška iz leta 1760. Poslikave z navidezno arhitekturo in pogledi v nebesne prizore širijo doživljanje prostora, zato je za razumevanje baročne zasnove pomemben tudi odnos med stavbo, svetlobo in slikarskim okrasom.
Romarsko življenje je vplivalo na vsakdan celotne vasi. Po občinski predstavitvi so prihajali obiskovalci iz različnih slovenskih pokrajin in hrvaških krajev, nekateri so se na poti ustavili tudi pri sorodnikih. Prenočevali so v romarskih prostorih, po hišah in na prostem, domačini pa so jih oskrbovali s hrano in vinom. Takšni obiski so ustvarjali zaslužek ter osebne vezi, ki so lahko trajale še dolgo po romanju. Omejevanje nočevanja in jožefinske prepovedi ob koncu 18. stoletja so nato spremenile obseg božjepotnega življenja.
Barbova graščina je bila sprva povezana s potrebami cerkvenega in romarskega središča, pozneje pa je postala bivališče rodbine Barbo. Njena muzejska zgodba usmerja pozornost tudi k prebivalcem, katerih delo je manj opazno od plemiške in cerkvene arhitekture. Občinska predstavitev Bojana Brezovarja ga izpostavlja kot zbiralca etnoloških predmetov in snovalca muzeja kmečkega orodja na Veseli Gori v sedemdesetih letih 20. stoletja. Takšno zbiranje je ohranilo sledove opravil, ki so ob spremembah kmetovanja izginjala iz vsakdanje rabe. Graščina tako povezuje več zelo različnih obdobij uporabe.
Kraj vključuje tudi Steklasova pohodna pot, poimenovana po zgodovinarju Ivanu Steklasi. Njegova Zgodovina župnije Šent Rupert na Dolenjskem iz leta 1913 ostaja pomemben vir za razumevanje okolice. Krožna pot povezuje Veselo Goro s Škrljevim in drugimi obronki šentrupertske pokrajine. Za krajši obisk je mogoče izbrati samo posamezen del povezave. Pred odhodom je smiselno preveriti stanje izbranega odseka. Pogled od romarske cerkve proti dolini, graščina z etnološko zgodbo in povezave med vasmi skupaj pojasnijo, zakaj je bila ta majhna vzpetina pomembna daleč preko svojega naselja.