O kraju Vinji Vrh
Vinji Vrh v občini Šmarješke Toplice je naselje v gričevnatem svetu nad dolino Krke. Med njegovimi prepoznavnimi točkami je Veliki Vinji vrh s cerkvijo sv. Jožefa, od koder se odpira pogled po dolini. Pobočja z vinogradi, zidanicami in domačijami danes delujejo kot običajna dolenjska podeželska pokrajina, vendar skrivajo precej starejšo zgodbo. Višinska lega ni bila pomembna samo zaradi razgleda: omogočala je nadzor nad naravno prometno povezavo ob Krki, zato je prostor privlačil naseljence že v prazgodovini.
Na vršnem delu je v starejši železni dobi stala utrjena naselbina. Njene povezave z okolico razkrivajo grobišča na pobočjih, med njimi Strmec ter območji Mladih vin in Gradenjske hoste. Arheološka slika zato obsega več kot eno točko ob cerkvi: nekdanje bivališče, obzidje in prostori pokopavanja sestavljajo širšo poselitveno celoto. Današnji Vinji Vrh je upravno naselje, arheološko območje pa sega tudi v sosednje kraje. Obeh obsegov ni mogoče preprosto enačiti, čeprav ju povezuje isto pokrajinsko ime.
Pomembna spoznanja so prinesle raziskave ob urejanju vodovoda v letih 2013 in 2014. Na Strmcu so dokumentirali slabo ohranjene skeletne grobove s skromnimi pridatki, na drugem delu trase pa plasti s prazgodovinskimi in rimskimi ostalinami. Odlomki rimskih strešnikov pričajo o stavbah, ki jih danes ni več. Posamezne kamnite strukture so raziskovalci razlagali previdno, kot možne ostanke starejših objektov. Takšne raziskave pokažejo, da tudi ozek gradbeni izkop lahko dopolni znanje o življenju na pobočjih, ne samo na najbolje vidnem vrhu.
Za predstavitev te dediščine sta občina in novomeška enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine uredili Arheološko pot Vinji vrh. Približno šest kilometrov dolg krog se začne v Beli Cerkvi, poteka mimo Strmca in čez nekdanjo naselbino ter se vrne mimo gomilnih grobišč. Pet informacijskih tabel povezuje razlago z zemljevidi, risbami in fotografijami najdb. Smisel poti je v branju prostora na terenu: obiskovalec lažje razume razdaljo med naselbino in grobišči ter razmerje med višino grebena in dolino pod njim.
Vinogradniška raba in arheološka dediščina tu zasedata isti prostor. Raziskave iz preteklih obdobij so bile pogosto povezane prav s preurejanjem vinogradov, novejša pot pa spodbuja spoznavanje ostalin brez poseganja vanje. Razgledišče pri sv. Jožefu je mogoče razumeti kot stičišče teh plasti: pogled danes zajame obdelana pobočja in rečno dolino, hkrati pa pomaga pojasniti izbiro železnodobne naselbine. Za širši muzejski kontekst turistična predstavitev napotuje v Hišo žive dediščine v Beli Cerkvi in Dolenjski muzej; terenski obisk in muzejska razlaga se tako vsebinsko dopolnjujeta.