Volarje: sv. Brikcij in planinska dediščina ob Soči
Volarje ležijo ob levem bregu Soče v občini Tolmin, pod višjim svetom Mrzlega vrha. Ob cesti proti Kamnemu stoji cerkev sv. Brikcija z gotskimi freskami, planina Lapač pa ohranja sledove planinskega gospodarstva.
Vaški prostor ob Soči
Volarje povezuje lokalna cesta v smeri Kamnega, ob kateri stoji tudi najpomembnejša cerkvena znamenitost kraja. Skupaj s sosednjim Seliščem sodijo v Krajevno skupnost Volarje, njen sedež pa je pri številki 33. Za krajevno identiteto je pomembna lega med rečnim prostorom in višjim svetom pod Mrzlim vrhom.
Na vzhodnem začetku vasi register evidentira znamenje nasproti hiše Volarje 3. Slop z nišo iz devetnajstega stoletja pokriva dvokapna strešica s korci. Znamenje na vzhodnem robu, cerkev ob cesti proti Kamnemu in domačije vmes sestavljajo pregledno vaško zaporedje.
Višje se krajina spremeni: pod Mrzlim vrhom so skupine planinskih stavb in kali za nekdanjo oskrbo živine.
Viri: Ministrstvo za kulturo – Register nepremične kulturne dediščine (EŠD 4066, 21697, 18083, 26799; CC BY 4.0) ↗ · Občina Tolmin: Krajevna skupnost Volarje ↗
Sv. Brikcij: od romanike do fresk
Cerkev sv. Brikcija je sestavljena iz več zgodovinskih plasti. Register njeno ladjo opisuje kot romansko, prezbiterij pa kot gotski. Zvezdasto obokan prezbiterij je leta 1475 zgradil Andrej iz Loke, približno pol stoletja pozneje ga je poslikal Jernej iz Loke.
Ostanki fresk so tudi v ladji. Zvonik pred vhodom je dobil neogotski zaključek, zato zunanja podoba združuje različna obdobja. Stavba ob lokalni cesti ponuja jasno izhodišče za spoznavanje sakralne umetnosti tolminskega podeželja.
Ob ogledu ne gre le za opremo oltarnega prostora: pomembni so oblika oboka, vez med starejšo ladjo in prezbiterijem ter ohranjene poslikane površine. Za notranjost preverite dostop pri skrbniku cerkve.
Grobišče in planina Lapač
Na osrednjem in zahodnem območju vasi je evidentirano prazgodovinsko grobišče Podmočivc. Dva odkrita žarna grobova z značilnimi pridatki sodita v poznolatensko idrijsko skupino. Register dopušča možnost obsežnejšega grobišča iz mlajše železne oziroma zgodnje rimske dobe, njegovega celotnega obsega pa ne potrjuje.
Povsem drugačen del lokalne zgodovine predstavlja planina Lapač severovzhodno od vasi pod pobočjem Mrzlega vrha. V registru jo zaznamujejo v gruči postavljeni hlevi in stan ter dva kala. Zidano osnovo stavb dopolnjujejo stene iz brun.
Gre za dediščino tolminskega planinskega gospodarstva, zato planino obravnavamo kot del delovnega pašnega prostora. Za morebiten pohod izberite označene poti in upoštevajte kmetijsko rabo območja.
Hlevi na Lapaču niso osamljene stavbe: skupaj s stanom in kaloma tvorijo manjšo gospodarsko celoto na pobočju nad Sočo.