Zabukovica pri Žalcu: rudarska zgodovina in Bukovica
Zabukovica je naselje v občini Žalec, katerega zgodovino je močno zaznamovalo pridobivanje premoga. Obisk lahko povežete s spoznavanjem rudarske dediščine Zabukovice in Liboj ter bližnje Bukovice. Rudarska muzejska zbirka je v Kulturnem domu Svoboda Griže v Migojnicah; v Zabukovici turistična zveza predstavlja tudi rudarski muzej na prostem.
Od rudarskih pravic leta 1799 do zaprtja leta 1966
Knjižnična zbirka na portalu Kamra začetke premogovništva povezuje z rudarskimi pravicami, podeljenimi 10. avgusta 1799. Sprva so posamezne kope odpirali različni lastniki. Razvoj bolj povezanega podjetja je nato spremljal Danijel von Lapp, ki je kupil večino rudišč in leta 1901 prevzel celoten premogovnik. Leta 1914 ga je prodal avstrijskemu državnemu skladu, po prvi svetovni vojni pa je prešel v državno last Kraljevine SHS.
Leta 1932 je bil povezan z državnim rudnikom v Velenju kot njegov zabukoviški obrat. Po vojni se je leta 1947 imenoval Premogovnik Zabukovica, z delom pa je prenehal 1. avgusta 1966. Etnološko društvo Srečno pri predstavitvi rudnika opisuje katastrofalen vdor vode in blata pred zaprtjem. Pomemben odjemalec premoga so bile Jugoslovanske državne železnice, ki so ga uporabljale za parne lokomotive.
Viri: Medobčinska splošna knjižnica Žalec/Kamra: premogovništvo v Zabukovici ↗ · Zgodovinski arhiv Celje: fond Premogovnik Zabukovica SI_ZAC/0751 ↗ · Regijska turistična zveza Saška: Etnološko društvo Srečno ↗
Nekdanja železnica Žalec–Zabukovica
Rudniška ozkotirnica je povezovala železniško postajo Žalec s separacijo v Zabukovici. Kamrina tehnična predstavitev navaja 4,333 kilometra dolgo progo s tirno širino šeststo milimetrov. Promet so odprli leta 1919, prekinili pa 24. februarja 1964. Proga je prečkala Savinjo po lesenem mostu in se nato približala potoku Artišnica. To je zgodovinska industrijska povezava, po kateri danes ne vozijo rudniški vlaki.
Premog so v Žalcu pretovarjali na železniške vagone. Za ta namen je imel rudnik svoja industrijska tira in prekladalno rampo; tira sta bila dograjena leta 1925. Podrobna zbirka Karla Rustje opisuje mostove, prehode, izogibališče in spremembe tirne opreme. Bralcu, ki ga zanima nekdanja prometna povezava kraja, omogoča nadaljnje raziskovanje trase in njene tehnične zasnove.
Viri: Medobčinska splošna knjižnica Žalec/Kamra: opis nekdanje proge ↗
Kje spoznati rudarsko izročilo
Etnološko društvo Srečno od leta 2004 ohranja dediščino rudarskega revirja Zabukovica–Liboje. Poleg muzejske zbirke v Grižah predstavlja muzeje na prostem v Zabukovici ter pri šolah v Grižah in Libojah. Društvo izdaja knjižno zbirko Izviri naše dediščine in snema etnografske filme. Knjiga Delavke knapovke obravnava tudi delo žensk v jami, pri separaciji in na zunanjih rudniških obratih.
Za podrobnejše zgodovinsko raziskovanje je v Zgodovinskem arhivu Celje evidentiran fond Premogovnik Zabukovica s signaturo SI_ZAC/0751. Njegovo gradivo iz obdobja 1799–1979 vključuje geološke elaborate, jamske in hidrološke karte, obratna poročila ter matične knjige. Obdobje ohranjenega arhivskega gradiva je širše od časa delovanja samega premogovnika.
Viri: Regijska turistična zveza Saška: Etnološko društvo Srečno ↗ · Zgodovinski arhiv Celje: fond Premogovnik Zabukovica SI_ZAC/0751 ↗
Godba Zabukovica in rudarska tradicija
Godba Zabukovica ima začetke v letu 1880. Leta 1901 jo je pod svoje okrilje prevzel Lappov premogovnik, zato je uporabljala ime Rudarska godba Zabukovica. Program Javnega sklada za kulturne dejavnosti iz leta 2013 med zgodovinskimi nastopi omenja poroko kralja Aleksandra leta 1922. Zaprtje rudnika leta 1966 ni pomenilo konca godbe; glasbena tradicija je nadaljevala svojo pot.
Viri: JSKD: predstavitev Godbe Zabukovica v programu leta 2013 ↗ · Regijska turistična zveza Saška: Etnološko društvo Srečno ↗
Planinski dom na Bukovici v bližnji okolici
Planinski dom na Bukovici stoji na jasi pod vrhom hriba nad Migojnicami. Planinska zveza Slovenije navaja naslov Zabukovica 0N in upravljavca Planinsko društvo Žalec. Dom so odprli 27. aprila 1991, starejše leseno zavetišče iz leta 1975 pa je ohranjeno kot njegova depandansa. Objavljena odprtost je ob sobotah, nedeljah in praznikih; pred obiskom preverite stanje pri upravljavcu.
PZS opozarja, da je pogled pri domu omejen, širši razgled pa se odpre z vrha Bukovice. Proti jugu je v dolini Zabukovica, proti severu pa Savinjska dolina z Žalcem in drugimi naselji. Za načrtovanje poti je na strani doma povezava do njegovega vnosa v maPZS.
Viri: Planinska zveza Slovenije: Planinski dom na Bukovici ↗