Zapuže znamenitosti, Sukno in Josip Apih
Zapuže v občini Radovljica in begunjski okolici
Zapuže ležijo na Gorenjskem v občini Radovljica in spadajo v Krajevno skupnost Begunje. Vanjo so vključene tudi Begunje na Gorenjskem, Dvorska vas, Mlaka, Poljče, Slatna, Srednja vas, Zadnja vas in Zgoša. Občinski pregled prebivalstva vsako od teh naselij navaja posebej. Zapuže so samostojno naselje, zato se njihovi podatki o prebivalstvu razlikujejo od skupnih podatkov za krajevno skupnost [1][6].
Površina naselja je 0,42 kvadratnega kilometra, njegova nadmorska višina pa 537,1 metra. Ob vaškem spomeniku talcem je križišče, kjer se srečata cesta med Lescami in Begunjami ter povezava med Zabreznico in Zapužami [2][6].
Nekdanja tovarna Sukno in spomini delavk
Marija Mojca Pungerčar je zbrala pripovedi o nekdanji predilnici in tkalnici Sukno v Zapužah. Domačini so njen nastanek povezovali s predvojnima obratoma Kristana in Boleta, nacionaliziranima leta 1948. Spominjali so se tudi pridelovanja volne in sajenja lanu v Begunjah z okolico. Pripovedi so prvič izšle leta 2003 v umetniški publikaciji Singer, glasilu zaprtih tekstilnih tovarn na Slovenskem. Tovarna je bila takrat že zaprta [3].
Helena Resman, ki se je v Suknu zaposlila leta 1953, je v pričevanju, prvič objavljenem leta 2003, kot upokojena delavka opisala delo v predilnici. Njena hči Meri Jereb je delala pri končni obdelavi tkanin, tudi pri dekatiranju in kosmatenju. Po njunem pričevanju so delali v dveh izmenah, v predilnici in tkalnici tudi v tretji. Oddaljene zaposlene je vozil delavski avtobus. Domačini so omenili počitniško prakso šolarjev, delavki pa stare stroje in njihovo zastarevanje. Med opremo so bili po njunih spominih še stroji iz predvojnega Boletovega obrata [3].
Spomenik štirim talcem
Spomenik v Zapužah zaznamuje kraj usmrtitve štirih talcev 21. januarja 1945. Odkrili so ga leta 1952 na pobudo Krajevne organizacije ZB NOV Begunje na Gorenjskem, izdelal pa ga je kamnosek Alojz Vurnik. Obeležje je v evidenci dediščine navedeno s številko EŠD 24881 [2].
Napis navaja Antona Pevca iz Škofje Loke, Vinka Vestra iz Otoka, Marijana Ramovša iz Kranja in Jožeta Ravnikarja iz Križne gore. Ob imenih in krajih njihovega izvora so vklesane starosti ter datum usmrtitve. Zbirka Partizanstvo.si beleži tudi obnovo napisa, ki jo je novembra 2023 opravil Ivan Krivec [2].
Josip Apih in delo Slovenci in leto 1848
Zgodovinar, geograf in profesor Josip Apih se je v Zapužah rodil 16. marca 1853. Osnovno šolo je obiskoval v Begunjah, nato se je šolal v Ljubljani. Jeseni 1872 se je vpisal na Filozofsko fakulteto na Dunaju in tam leta 1876 končal študij zgodovine in geografije. Prejemal je štipendijo Knafljeve ustanove. Pozneje je opravil še izpit za poučevanje slovenščine in nemščine na gimnaziji [4].
Poučeval je v Novem Jičinu na Moravskem in na učiteljišču v Celovcu. Raziskoval je predvsem 18. in 19. stoletje. Leta 1888 je izšla njegova knjiga Slovenci in leto 1848, prvi večji prikaz marčne revolucije pri Slovencih, s poudarkom na vlogi meščanstva. Objavljal je v Ljubljanskem zvonu in Letopisu Matice slovenske ter sodeloval pri časopisu Carinthia. Umrl je v Celovcu 19. januarja 1911 [4].
Prebivalstvo Zapuž v letih 2024 in 2026
Po podatkih SURS je v Zapužah na prvi dan leta 2026 živelo 389 ljudi, od tega 183 moških in 206 žensk. Naselje je v statistični zbirki označeno s šifro 102048. Letna preglednica prikazuje stanje na 1. januar posameznega leta. Navedene številke veljajo za samostojno naselje Zapuže, ne za celotno občino Radovljica ali Krajevno skupnost Begunje [5][8].
Na dan 1. januarja 2024 je imelo naselje po statistični zbirki SURS 398 prebivalcev. Enako število za isti datum objavlja občinski pregled krajevnih skupnosti. Podatki za prvi dan leta 2026 vključujejo tudi starostno sestavo: 53 prebivalcev je bilo starih od rojstva do vključno 14 let, 88 pa jih je imelo 65 let ali več [1][5][8].
Grad Kamen in Lambergova pot v okolici
Po ogledu spomenika v Zapužah lahko izlet nadaljujete do gradu Kamen za Begunjami na Gorenjskem [2][7]. Grajske razvaline stojijo zunaj Zapuž, ob vhodu v dolino Draga. Grad je nekoč varoval staro tovorniško pot čez Karavanke. V njem je skozi stoletja prebivalo več plemiških družin, med njimi Lambergi. Tukajšnji vitez Gašper II. Lamberg je bil znan turnirski bojevnik [7].
Grajski razgledni stolp je iz 12. stoletja. Z njega so vidni grajski kompleks, dolina Draga in Begunjščica. Od gradu vodi del Lambergove poti do bližnjih arheoloških najdišč, med katerimi je jama Zijalka. Turizem Radovljica v opisu ogleda predstavlja tudi Škratov gradič, grad brez oken in vrat visoko v skalni steni, ter legendo o njegovi zidavi [7].