Zgoša: domačije ob Begunjščici in začetki Elana
Zgoša v občini Radovljica ima staro vaško jedro ob Begunjščici, Tončkovo domačijo, nekdanjo suknarno in pekarno ter dediščino začetkov Elana.
Vaško jedro ob Begunjščici
Zgoša je naselje v občini Radovljica in del Krajevne skupnosti Begunje. Občina je zanjo na dan 1. januarja 2024 navedla 410 prebivalcev. V isti krajevni skupnosti so tudi Begunje na Gorenjskem, Dvorska vas, Mlaka, Poljče, Slatna, Srednja vas, Zadnja vas in Zapuže. Ta občinski podatek predstavlja datiran pregled prebivalstva, ne današnjega sprotnega števila.
Dediščinski popis umešča staro jedro Zgoše v Deželo, ob potok Zgoša oziroma Begunjščico in razcep cest proti Begunjam, Radovljici in Lescam. Gručasto jedro se je oblikovalo nad potokom. Zanj so značilne stegnjene domačije, nadstropne kmečke hiše, obrtniške delavnice, enojni kozolci in manjša verska znamenja. Popis navaja prvo omembo Zgoše v enajstem stoletju; vaško jedro je evidentirano pod številko 11129.
Viri: Občina Radovljica: krajevne skupnosti in prebivalstvo 1. januarja 2024 ↗ · Popis kulturne dediščine občine Radovljica, fizične strani 48–49, 102–103, 182–184 in 221 ↗
Tončkova domačija in hiša ob potoku
Tončkova domačija na naslovih Zgoša 48 in 49 stoji v južnem delu vaškega jedra, ob kapelici in vaški cesti. Gre za gručasto domačijo z nadstropno hišo, katere fasado krasijo štukature. Okenski okvirji so iz tufa, okna imajo kovane mreže, hišo pa pokriva dvokapna streha na čop. Sestavni del domačije je zidano gospodarsko poslopje z arkadami, kaščo, stanovanjem za posle in mostovžem. Ob njem je tudi lopa za orodje. Popis domačijo povezuje z osemnajstim in devetnajstim stoletjem ter jo navaja kot spomenik lokalnega pomena.
Na naslovu Zgoša 43 je stegnjen zidan kmečki dom iz druge polovice devetnajstega stoletja. Stoji v zahodnem delu starega jedra, severozahodno ob križišču z znamenjem. Nad hlevom ima gospodarsko poslopje leseno nadstropje in zaprt gank. Med opisanimi detajli sta lesen vhodni portal ter kamnit polkrožni portal z voluto iz tufa. Na južnem robu naselja je vila Zgoša 53 iz okoli leta 1894. Njena historicistična zasnova vključuje stolp, leseno verando in vrt z drevesno vegetacijo.
Viri: Popis kulturne dediščine občine Radovljica, fizične strani 48–49, 102–103, 182–184 in 221 ↗
Od suknarne do pekarne in Elana
Hiša Zgoša 44 stoji v starem vaškem jedru na desnem bregu potoka. Leta 1795 je bila omenjena kot suknarna, pozneje pa kot pekarna. Nadstropna stavba z dvokapnico ohranja oboke, štukature in notranjo opremo. Na zunanjosti so kamniti okenski okvirji, vhodni portal in polkrožna portala v klet ter na dvorišče; popis omenja tudi vodne rake. Regionalni seznam lokalnih dobaviteljev na istem naslovu predstavlja Pekarno Resman s pekovskimi izdelki, poticami in piškoti.
Zgoša ima tudi mesto v začetkih Elana. Uradni turistični opis Alpskega smučarskega muzeja navaja, da je Rudi Finžgar leta 1945 na Zgoši pri Begunjah ustanovil obrtno zadrugo za izdelavo smuči in telovadne opreme. Muzej, odprt leta 2018 ob Elanovi tovarni in prodajalni v Begunjah, predstavlja te začetke. Sedanje muzejske lokacije v Begunjah zato ne prištevamo med stavbe Zgoše.
Viri: Turizem Radovljica: Alpski smučarski muzej Elan ↗ · Turizem Radovljica: lokalni dobavitelji ↗ · Popis kulturne dediščine občine Radovljica, fizične strani 48–49, 102–103, 182–184 in 221 ↗
Kapelica in slopno znamenje
Pred hišo Zgoša 49 stoji zidana kapelica zaprtega tipa z dvokapno streho in neogotskim vhodom. Izvira iz sredine oziroma druge polovice devetnajstega stoletja. V niši ima relief Srca Jezusovega, prvotno poslikavo pa je preslikala M. Bersan. Popis jo navaja kot spomenik lokalnega pomena.
Na vzhodnem robu naselja, jugozahodno od hiše Zgoša 15, je baročno slopno znamenje iz osemnajstega stoletja. Zidano znamenje pokriva piramidasta streha. Spodnja plitva niša vsebuje kipec Srca Jezusovega, zgornje pa podobe Brezjanske Marije Pomagaj, svetega Roka, Florjana in Martina. Tudi to poslikavo je obnovila M. Bersan. Blizu mostu in hiše Zgoša 44 je še lesen križ s polkrožno streho in kovinskim korpusom s preloma devetnajstega v dvajseto stoletje.
Na levem bregu potoka, zahodno ob križišču in hiši Zgoša 10, stoji lesen križ s polikromiranim korpusom porcelanastega videza. Popis ga datira na prelom devetnajstega in dvajsetega stoletja ter ga domnevno pripisuje Vurnikovi delavnici. Drugo razpelo, severno od vile Bock v jugozahodnem delu Zgoše, ima lesen polikromiran korpus v secesijskih linijah. Datirano je v prvo četrtino dvajsetega stoletja; pripis Kraljevemu delu je v popisu prav tako označen kot domneven.
Viri: Popis kulturne dediščine občine Radovljica, fizične strani 48–49, 102–103, 182–184 in 221 ↗