Begunje na Gorenjskem - Cerkev sv. Urha

Baročna cerkev nasproti graščine

Cerkev sv. Urha stoji sredi Begunj na Gorenjskem, vzhodno ob cesti skozi vas in nasproti graščine Katzenstein. Register kulturne dediščine njeno osrednje zasnovano ladjo opisuje kot kupolasto obokano; zvonik stoji v osi pročelja. Notranjščina združuje baročno in poznejšo opremo z deli Leopolda Layerja, Janeza Vurnika in Ivana Groharja ter stenske poslikave Matije Bradaška. [1][2][4]

Župnijska zgodovina prvo omembo zavetnika postavlja na 30. april 1403. Starejša cerkev je bila lastniška cerkev blejskega gospostva briksenških škofov. Leta 1468 je navedena med podružnicami radovljiške župnije. Höfler pri zapisu iz leta 1464 opozarja na dvojno poimenovanje sv. Urha in sv. Mihaela. [1][2][4]

Gradnja, zvonik in zakristiji

Register gradnjo baročne cerkve datira v leta 1740–1743. Enako obdobje navaja Höfler, ki posvetitev postavlja na angelsko nedeljo, 6. septembra 1743. Župnijska predstavitev dokončanje sedanje baročne podobe navaja med letoma 1776 in 1781; turistični opis govori o drugi polovici osemnajstega stoletja. Različne navedbe so ohranjene s pripisom posameznemu viru, brez poenotenja vseh gradbenih faz. [1][2][3][4]

Po župnijskem zapisu so cerkev in župnišče prekrili z opeko z opuščenega gradu Kamen. Vihar leta 1824 je poškodoval streho zvonika; pri obnovi je nastal višji zvonik z današnjo podobo. Severno zakristijo je leta 1856 dopolnila nova južna. Do leta 1877 je ob zvoniku stal mostovž iz sosednje graščine Katzenstein do pevskega kora. Gosposki je omogočal prihod k bogoslužju ločeno od drugih vernikov. [1][2][3][4]

Pet kamnitih oltarjev

Turistična predstavitev v cerkvi našteje pet kamnitih oltarjev. Glavni oltar sv. Urha postavlja v začetek osemnajstega stoletja in navaja, da je bil prinesen od drugod. Prvotno oltarno sliko je v začetku dvajsetega stoletja nadomestila slika Ivana Šubica. Župnijska predstavitev oltarne slike povezuje tudi z Leopoldom Layerjem, sliko Srca Jezusovega pa z Ivanom Groharjem. [2][3]

Marijin stranski oltar je starejši od sedanje cerkvene stavbe. Po turističnem opisu naj bi nastal okoli leta 1700 za kapelo gradu Kamen; ohranja grb gospodov Lambergov, lastnikov gradu. Oltar sv. Mihaela je opisan kot njegova kopija z enakim grbom. Okoli leta 1900 so ga spremenili v oltar Srca Jezusovega in na oltarno mizo postavili kip. Stranska oltarja sv. Valentina in sv. Izidorja je leta 1877 izdelal radovljiški kamnosek in kipar Janez Vurnik. [2][3]

Bradaškove freske, okna in orgle

Matija Bradaška iz Kranja je notranjščino poslikal v letih 1894 in 1897. Osrednji prizor ladje so binkošti; okoli njega so prizori iz Kristusovega življenja. Stenska polja ob oknih prvega dela prezbiterija krasijo groteske, na notranjih straneh obočnih lokov pa so prikazane štiri kreposti: pravičnost, moč, razumnost in zmernost. Turistična predstavitev poslikavo uvršča med najkakovostnejše dosežke stenskega slikarstva devetnajstega stoletja v Sloveniji. [1][2][3]

Barvna okna so bila po župnijskem zapisu izdelana leta 1894 v Innsbrucku na Tirolskem. Orgle so Milavčevo delo iz leta 1906 in imajo devetnajst registrov. Ob cerkvi stoji doprsni kip škofa Antona Bonaventure Jegliča, rojenega v Begunjah leta 1850; izdelal ga je domačin Stane Kolman. Kip begunjskega župnika in kanonika Martina Erklavca je izdelal kipar in slikar Nikolaj Mašukov. [1][2][3]

Starejša Mihaelova kapela

Höfler starejšo kapelo sv. Mihaela razlikuje od kostnice. Navaja prostor v pritličju stolpa na južni strani cerkve z istoimenskim oltarjem in laično bratovščino. Vizitacija leta 1631 je zahtevala odstranitev oltarja, vendar se to ni zgodilo. Zapis iz leta 1657 opisuje pritličje stolpa, urejeno kot kapela. Leta 1743 je papež Benedikt XIV. podelil odpustke obiskovalcem Mihaelovega bratovščinskega oltarja. To so podatki o starejšem cerkvenem sklopu, ne opis ločene današnje stavbe. [2][4]

V istem zgodovinskem pregledu je naveden oltar sv. Jurija, omenjen 27. marca 1421. Z njim Höfler povezuje beneficij Kacijanarjev, zabeležen ob vizitaciji leta 1657. Vizitacija iz leta 1631 omenja tudi tabernakeljsko omarico. Begunje so leta 1787 postale samostojna župnija. Župnijski seznam kot prvega duhovnega pastirja po vzpostavitvi službe leta 1783 navaja Matijo Kunstlja, nato Gašperja Mihelčiča in Tomaža Macherja. [2][4]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Urha?

Sredi Begunj na Gorenjskem, vzhodno ob vaški cesti in nasproti graščine Katzenstein. [1]

Kdaj je prvič omenjen zavetnik cerkve?

Župnijska zgodovina navaja 30. april 1403. [2]

Kaj prikazuje osrednja freska v ladji?

Binkošti, okoli katerih so prizori iz Kristusovega življenja. [3]

Od kod izvira Marijin stranski oltar?

Iz nekdanje kapele na gradu Kamen; na njem je grb gospodov Lambergov. [2][3]

Kdo je izdelal oltarja sv. Valentina in sv. Izidorja?

Radovljiški kamnosek in kipar Janez Vurnik leta 1877. [2]

Kdaj so izdelali barvna okna in orgle?

Okna leta 1894 v Innsbrucku, Milavčeve orgle z devetnajstimi registri pa leta 1906. [2]