Bled - Cerkev Marijinega vnebovzetja

Cerkev Marijinega vnebovzetja stoji na Blejskem otoku in sodi med sakralno stavbno dediščino v občini Bled. Gre za baročno preoblečeno Marijino cerkev s samostojnim zvonikom, ki je nasledila več starejših svetišč, med njimi karolinško in romansko. Sedanja stavba povzema daljši razvoj od srednjega veka prek prezidav v 16., 17. in 18. stoletju do posegov v drugi polovici 20. stoletja.

Cerkev je starejša gotska stavba, pozneje predelana v baročnem duhu. Ima pravokotno ladjo, po eno kapelo na vsaki strani in ožji prezbiterij, ob katerem stojita velika in mala zakristija. Notranjost je zasnovana kot enoten, baročno obokan in pobeljen prostor. V prezbiteriju so na severni in južni steni ohranjene freske iz 15. stoletja. Samostojni zvonik ob južni fasadi ima gotski portal in baročno čebulasto oziroma baročno streho; po navedbi v enem od virov je visok 52 metrov.

Pomemben del spomenika je njegova oprema. Omenjena je odlična oltarna oprema, povezana z Mihaelom Cussa in Francescom Ferrato okoli leta 1700. Cerkev ima pet oltarjev in prižnico. Ob vzhodnem koncu ladje stojita kamnita stranska oltarja, v stranskih kapelah pa še dva oltarja. Veliki oltar v prezbiteriju je lesen in pozlačen ter sodi med kakovostna dela poznega baroka. Lesena prižnica je datirana v drugo četrtino 18. stoletja.

Posebnost cerkve je tudi dejstvo, da je bila zgrajena na mestu številnih predhodnic. Arheološke raziskave v letih 1962–1965 so pod sedanjo cerkvijo pokazale temelje petih starejših cerkvenih stavb, od katerih je najstarejša datirana v konec 8. ali začetek 9. stoletja. Skozi stoletja so stavbo večkrat povečevali in preoblikovali: v 12. stoletju je bila triladijska romanska bazilika, v 14. stoletju so zgradili gotsko enoladijsko cerkev, po potresu leta 1511 pa je bila obnovljena in leta 1523 ponovno posvečena. V drugi polovici 17. stoletja so jo postopoma barokizirali in ji dali sedanjo podobo. Z večanjem cerkve so širili tudi ploščad okrog nje, kar je vplivalo na današnjo podobo otoka.