spomenik lokalnega pomena
Bogojina - Cerkev Gospodovega vnebohoda
Opis
Moderno cerkev z valjastim zvonikom je zasnoval J. Plečnik in vanjo vključil staro cerkev; spremeni jo v preddverje in pevski kor. V ladijski prostor je nesimetrično postavil steber s štirimi loki. V opremo je vključil elemente lokalnega lončarstva.
Povzetek iz javnih virov
Cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini v občini Moravske Toplice je sakralni stavbni spomenik, v katerem je novejša cerkev združena s starejšo stavbo. Današnja podoba je nastajala v več obdobjih, od sredine 13. in 14. stoletja do 18., prve polovice 20. stoletja in časa po drugi svetovni vojni.
Jedro stare cerkve sega v 14. stoletje in predstavlja prekmursko gotiko. Ta starejša stavba je bila leta 1793 prezidana, pozneje pa ohranjena kot del nove zasnove. V sedanji ureditvi služi kot preddverje in pevski kor oziroma kot podkorni prostor in dostop v novo cerkev. Starejša cerkev je imela med drugim zidan stolp, tlakovana tla v cerkvi in zakristiji, na koru orgle, omenjena pa sta tudi oratorij in grobnica.
V 20. stoletju je bila cerkev temeljito preoblikovana po načrtu Jožeta Plečnika. Zasnoval je moderno cerkev z valjastim zvonikom in vanjo vključil staro cerkev, namesto da bi jo nadomestil. Nova gradnja je potekala v letih 1925–1927, opremljanje pa se je nadaljevalo v letih 1930–1931 ter 1950–1965. Plečnik je ladijski prostor oblikoval nesimetrično in vanj postavil steber s štirimi loki. Po opisu ima nova cerkev pravokotno oblikovan ladijski prostor s pravokotnim prezbiterijem, ob zahodni strani pa ozek hodnik povezuje vhodni del pod zvonikom z zakristijo.
Pomemben del podobe predstavlja oprema, pri kateri so vključeni elementi lokalnega lončarstva. Raven lesen strop je okrašen z izdelki domače keramike, lončeni krožniki na hrastovem stropu in vrči na glavnem oltarju pa so delo domačih lončarjev iz Filovec in Bogojine. Med poznejšo opremo sodijo glavni oltar, oltar svetega Jožefa, prižnica, krstilnik in kamnita obhajilna miza. Del teh del je nastal po Plečnikovi smrti in se prišteva med njegova zadnja dela. V cerkvi so tudi likovna dela, med njimi slika Vnebohoda nad glavnim oltarjem in križev pot.
Povzetek je pripravljen samodejno iz originalne objave in njenih prilog. Ni pravno zavezujoč. Vedno preverite originalni dokument. Povzet je iz teh virov: Register nepremične kulturne dediščine, EŠD 30 (Ministrstvo za kulturo); Wikipedija: Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina (CC BY-SA 4.0).
Lega
Cerkev stoji na griču Vršič, na gornji, severni strani vasi Bogojina.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Moravske Toplice
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Andrejci - Kapela
druga četrtina 20. stol., 1925
Kapela stoji južno ob gasilskem domu.
registrirana dediščinaEŠD 24688Berkovci pri Prosenjakovcih - Kapela
prva četrtina 20. stol., 1913
Kapela stoji na razpotju v središču vasi.
registrirana dediščinaEŠD 22029Bogojina - Kamniti križ
prva četrtina 20. stol., 1907
Križ stoji na razpotju, na zahodu Bogojine, v smeri Tešanovci - Bogojina.
registrirana dediščinaEŠD 22030Bogojina - Kapelica sv. Urbana
zadnja četrtina 19. stol., 1889
Kapelica stoji zahodno od Vučje Gomile, južno od Vršiča.
registrirana dediščinaEŠD 22031Bogojina - Znamenje pod cerkvijo
zadnja četrtina 18. stol.
Znamenje stoji na križpotju, južno od cerkve.
registrirana dediščinaEŠD 24686Bukovnica - Kapela
prva polovica 20. stol.
Kapela stoji ob cesti proti Vlešcem, na zahodnem robu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2890Čikečka vas - Kapela
prva polovica 20. stol.
Kapela stoji vzhodno od ceste Motvarjevci - Prosenjakovci.
registrirana dediščinaEŠD 24788Filovci - Kapela Device Marije
druga polovica 19. stol.
Kapela stoji ob gasilskem domu.
registrirana dediščinaEŠD 2889Ivanci - Kamniti križ na gasilskem domu
zadnja četrtina 19. stol., 1884
Križ je pritrjen na vzhodni fasadi gasilskega doma, v niši.
registrirana dediščinaEŠD 22034