Borovnica - Cerkev sv. Marjete

Cerkev sv. Marjete v središču Borovnice

Cerkev sv. Marjete stoji sredi Borovnice, med pokopališčem in Paplerjevo ulico. Register dediščine jo opredeljuje kot župnijsko cerkev. Sedanja stavba ima vzdolžno ladjo, ravno sklenjen prezbiterij in klasicistično oblikovano glavno fasado. Zvonik zaključuje baročno oblikovana streha. Registrski opis gradnjo po vzoru ježiške cerkve datira v leto 1829, novi portal pa v leto 1903. Med časovnimi oznakami navaja tudi leto 1935. Stavba je vpisana kot registrirana dediščina, njen identifikator pa je EŠD 1649. [1]

Stare omembe in nastanek samostojne župnije

Janez Höfler pri borovniški cerkvi navaja omembo iz leta 1351, ko je bila podrejena cerkvi sv. Vida v Preserju. Sedanja cerkev je bila po njegovem pregledu zgrajena leta 1829 in posvečena leta 1830. Ustanovitev župnije postavlja v leto 1862. Starejšo navedbo, da bi bil borovniški vikariat ustanovljen že leta 1637, zavrača: ne omenjata ga niti Valvasor niti vizitacijsko poročilo iz leta 1704, prav tako ga ni v vizitaciji iz leta 1757. V popisu iz leta 1783 je vikariat že naveden; skrbel je tudi za podružnice na Pakem, v Zabočevu in na Pokojišču. [2]

Arhitekturni popis iz leta 1954

Župnik Ciril Jerina je v popisu iz oktobra 1954 zapisal, da je bila cerkev brez nove zakristije dolga 33,50 metra in v fasadi široka 13,70 metra. Na portalu je opisal relief sv. Marjete ter letnici 1829 in 1903. Ob vhodu je stal kor, podprt z dvema stebroma in dvema polstebroma. Močni dvojni pilastri so ladjo delili v dva kvadratična dela z nizkima kupolama. Okrog ladje se je nadaljeval venčni zidec. [3]

Jerina je obnovo leta 1935 pripisal arhitektu Francu Tomažiču. Staro zakristijo so tedaj spremenili v kapelo, drugo kapelo z odstranitvijo vmesnega zidu povezali z notranjščino in uredili neposreden dostop iz nove zakristije k glavnemu oltarju. Kupolo prezbiterija je opisal s freskami Simona Ogrina iz leta 1891: štiri medaljone s Štefanom, Janezom Krstnikom, Jožefom in Miklavžem ter osrednjo Marjeto pred sv. Trojico. [3]

Popis dokumentira tudi vojno škodo. Ob razstrelitvi železniškega viadukta 10. aprila 1941 so bila razbita cerkvena okna. Med bombardiranji leta 1944 so drobci poškodovali vzhodni zid in streho. Jerina je leta 1954 zunanje sledove vojne opisal kot odpravljene, notranjost pa kot še potrebno popravila. [3]

Orgle, oltar in poznejše obnove

Župnik Janez Šilar je ob stoletju in pol samostojne župnije navedel natančni datum njene razglasitve: 1. november 1862. Pred tem je bila Borovnica od leta 1758 vikariat v okviru župnije Preserje. V svojem jubilejnem članku je posebej opisal tudi cerkveno opremo. Leta 1884 je cerkev dobila orgle mojstra Goršiča, leta 1897 pa daritveni oltar s tabernakljem iz Tomanove kamnoseške delavnice v Ljubljani. [4]

V času župnika Štrajharja je bila po istem prispevku dozidana kapela na levi strani, nekdanja zakristija na desni pa preurejena v kapelo. Dodali so tudi kapelo božjega groba in novo zakristijo ter povečali župnišče. Šilar je ob jubileju leta 2012 zapisal, da je bila farna cerkev v predhodnem desetletju obnovljena od temeljev do strehe po načrtih arhitekta Franceta Kvaternika. Jubilejno bogoslužje 18. novembra je vodil arhidiakon Franci Petrič, sodelovali pa so starejši, mladinski in otroški župnijski zbor. [4]

Župnija in ohranjene matične knjige

Nadškofijski arhiv Ljubljana v portalu Matricula kot zavetnico župnije navaja sv. Marjeto. Med podružnicami našteva sv. Janeza Krstnika v Zabočevu, zapisanem tudi Sabočevo, sv. Miklavža na Pakem in sv. Štefana na Pokojišču. Historično matično območje je poleg Borovnice zajemalo tudi Breg, Brezovico, Dol, Dražico, Lašče, Laze, Niževec, Ohonico, Padež, Pristavo in Zavrh. Arhivski imenik objavlja seznam 21 matičnih knjig za obdobje 1758–1923. Najstarejša navedena krstna knjiga pokriva leta 1758–1781, najstarejši poročna in mrliška knjiga pa obdobje 1758–1784. [5]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Marjete?

Sredi Borovnice, med pokopališčem in Paplerjevo ulico. [1]

Kdaj je bila sedanja cerkev posvečena?

Höfler navaja posvetitev leta 1830. [2]

Kdaj je nastala samostojna župnija?

Župnik Janez Šilar navaja 1. november 1862. [4]

Kdo je izdelal orgle?

Po jubilejnem članku je cerkev leta 1884 dobila orgle mojstra Goršiča. [4]

Kdo je vodil obnovo leta 1935?

Ciril Jerina jo pripisuje arhitektu Francu Tomažiču. [3]

Kako stare so navedene matične knjige?

Arhivski seznam se začne s knjigami iz leta 1758. [5]