Božakovo - Cerkev sv. Marije Magdalene

Baročna cerkev na vaškem platoju

Register kulturne dediščine cerkev vodi pod oznako EŠD 2030. Stavbo opredeli kot centralno zasnovano baročno arhitekturo iz 18. stoletja. Njena notranjščina ima celovito figuralno poslikavo, ki jo register umešča v sredino 19. stoletja in pripisuje J. Tavčarju iz Idrije. Istemu mojstru domnevno pripiše tudi glavni in oba stranska oltarja. Cerkev stoji na dvignjenem platoju sredi vasi, nad kolpsko dolino. [1]

Oltarji, zvonovi in zakristijska omara

Starejša župnijska predstavitev gradnjo cerkve umešča približno med leti 1730 in 1750. Glavni oltar ima kip in sliko Marije Magdalene ter ob straneh Petra, Katarino, Pavla in Marjeto Kortonsko. Levi stranski oltar je posvečen Luciji, desni pa Florijanu. Pri avtorstvu poslikav župnijski opis ohranja domnevo o Jerebu; ta se razlikuje od registrskega pripisa Tavčarju. [2]

Opis na kupoli prepozna Marijino vnebovzetje, v zakristiji pa omaro z vrezano letnico 1855 in cvetličnimi vložki. Navaja tri bronaste zvonove iz ljubljanskih Strojnih tovarn in livarn, izdelane leta 1924. Napis na največjem povezuje Božakovo, Rakovec in Želebej ter poziva k slogi. Srednji je posvečen Mali Tereziji; najmanjši omenja darovalce doma in v tujini. To je podatek iz župnijskega opisa, ne nov terenski popis zvonika. [2]

Pri Lucijinem oltarju sta po istem opisu še Barbara in Notburga, pri Florijanovem pa Marko Evangelist in Janez Krstnik. Nad glavnim oltarjem je podoba Svete Trojice, nad Magdaleno v atiki pa prizor iz Simonove hiše. [2]

Srednjeveška omemba Magdalenske cerkve

Höfler cerkev na Božakovem prepozna v zagrebškem cerkvenem popisu iz leta 1334, čeprav kraj v tem zapisu ni posebej imenovan. Uvrsti jo med podružnice metliškega cerkvenega območja. V njegovem pregledu se cerkev pojavlja tudi pri dokumentaciji iz let 1526, 1689, 1753 in 1783. Današnjo stavbo označi kot baročno. Srednjeveška omemba in čas nastanka ohranjene arhitekture torej nista isti podatek. [3]

Božakovo v metliškem arhivskem imeniku

Nadškofijski arhiv Ljubljana na portalu Matricula med podružnicami župnije sv. Nikolaja izrecno navede cerkev sv. Marije Magdalene v Božakovem. Božakovo je vključeno tudi v historično matično območje, skupaj z Rakovcem, Želebejem, Rosalnicami in drugimi okoliškimi naselji. [4]

Metliški katalog vsebuje 35 knjig iz skupnega obdobja 1705–1908. Krstni indeks s signaturo 01410 in krstna knjiga 01411 zajemata leta 1705–1712. Mrliška knjiga 01425 pokriva leta 1720–1739, knjiga 01433 pa 1843–1867. Gre za arhivsko gradivo celotne župnije; navedba ne pomeni, da so vse te knjige nastale v božakovski cerkvi. [4]

Poročna knjiga 01435 zajema leta 1740–1762, naslednja 01436 pa 1762–1795. Za poznejše rodove je vpisana poročna knjiga 04064 iz obdobja 1865–1908. Krstna knjiga 04061 se nanaša na leta 1890–1905. Katalog Metliko vodi tudi pod historičnim imenom Möttling. [4]

Cerkev kot postaja učne poti Zdenc–Vidovec

Uradni turistični portal Magdalensko cerkev uvršča med zanimivosti krožne učne poti Zdenc–Vidovec. Izhodišče je Božakovo, dostop pa je naveden po cesti Metlika–Rosalnice–Božakovo. Trasa je dolga dva kilometra, zanjo je predvidena približno ura hoje in označena je kot lahka. [5]

Pot povezuje vaško okolje, Kolpo ter kraška izvira. Domačini so izvir Zdenc obzidali; za njim se nadaljuje 78 metrov dolga jama. Vodno jamo Vidovec je oblikoval istoimenski potok, destinacijska predstavitev pa zanjo navede 270 metrov dolžine. Ob Zdencu je kip Lurške Marije. Na poti se tako srečata vaška cerkvena dediščina in zgodovina rabe kraške pitne vode. [5]

V tehničnih podatkih je najvišja točka poti navedena pri Božakovem, na 176 metrih nadmorske višine. [5]

Zakaj je pomemben pogled na cerkev

V občinskem prostorskem načrtu, objavljenem aprila 2013, so pogledi na Magdalensko cerkev posebej izpostavljeni. Pri enoti Vas Božakovo je zapisano ohranjanje vizur, pri vaškem jedru pa še značilna podoba naselja na previsni steni nad Kolpo, poselitveni vzorec in prostorska razmerja med pomembnejšimi stavbami. [6]

Dokument predvideva podzemno izvedbo infrastrukturnih vodov in zakrito postavitev omaric, da te ne preglasijo vaškega prostora. Pri obnovi cerkve posebej omeni usklajevanje s službo za varstvo narave. Učno pot Zdenc–Vidovec obravnava ločeno, pri urejanju pešpoti pa poudari ohranjanje dreves. Ti poudarki iz leta 2013 pojasnjujejo, zakaj cerkev ni zanimiva samo kot samostojen objekt, temveč tudi kot vidni del celotne vasi. [6]

Pogosta vprašanja

Katera oznaka dediščine pripada cerkvi v Božakovem?

EŠD 2030. [1]

Kdaj so bili po župnijskem opisu izdelani zvonovi?

Leta 1924 v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani. [2]

Kdaj se Magdalenska cerkev pojavi v Höflerjevem pregledu?

V zagrebškem popisu leta 1334. [3]

Kje so popisane stare matične knjige za Božakovo?

V metliškem katalogu Nadškofijskega arhiva Ljubljana na Matriculi. [4]

Kako dolga je učna pot Zdenc–Vidovec?

Dva kilometra; predviden čas je približno ena ura. [5]

Kaj je prostorski načrt posebej poudaril pri cerkvi?

Ohranjanje pogledov nanjo in značilne vaške podobe nad Kolpo. [6]