registrirana dediščina
Breg ob Savi - Cerkev Matere božje
Opis
Enoladijska cerkev s poligonalnim prezbiterijem, posvečena sredi 15. stol., je bila kasneje barokizirana, ladja obokana 1874. Zvonik poznorenesančen (1656) z baročno čebulasto streho. Na južni fasadi je freska sv. Krištofa (Jernej iz Loke, 1525-30).
Cerkev Matere božje na Bregu ob Savi
Viri pregledani
Cerkev Matere božje na Bregu ob Savi je župnijska cerkev s starejšim gotskim jedrom in fresko sv. Krištofa.

Marijina cerkev ob cesti proti Podreči
Cerkev stoji v severnem delu Brega ob Savi, na desnem bregu Save ob cesti Kranj–Podreča. Uradni register jo vodi pod oznako EŠD 1928. Njeno enoladijsko zasnovo zaključuje večstranski prezbiterij. Zvonik iz leta 1656 ima čebulasto streho. Na južni fasadi je freska sv. Krištofa, ki jo register pripisuje Jerneju iz Loke in umešča med leti 1525 in 1530. Freska je starejša slikarska sestavina zunanjščine. [1]
Srednjeveška posvetitev in poznejši obok
Janez Höfler v historični topografiji navaja posvetitev cerkve po pičenskem škofu Martinu sredi 15. stoletja. V istem zapisu je kraj izpričan leta 1464 kot »an dem Rayn«. Ta letnica je navedba kraja v dokumentih, zato je ne enačimo z letom gradnje cerkve. Avtor omenja barokizacijo in obokanje leta 1874. S tem razloči srednjeveško cerkveno izročilo od poznejših prezidav, ki so spremenile notranji prostor. [2]
Breg je bil del stare šmartinske župnije. Samostojna župnija Kranj – Drulovka/Breg je bila ustanovljena leta 1983. Današnja župnijska vloga stavbe je torej precej mlajša od njene zgodovinske stavbne osnove. [2]
Trije oltarji v popisu iz 17. stoletja
Objavljena izdaja škofijskih vizitacij za leto 1631 našteva tri oltarje: Device Marije, sv. Ahacija in sv. Lovrenca. Enako število oltarjev je omenjeno v zapisu iz leta 1668. Vizitator je pri Lovrenčevem oltarju zahteval, da osrednja podoba predstavlja svetnika, po katerem je oltar poimenovan. To je konkreten podatek o nadzoru oltarne ikonografije, ne opis današnje slike. [3]
Zapis iz leta 1668 pri posvetitvi ponovno navaja škofa Martina kot generalnega vikarja oglejskega patriarha. Pred cerkvenimi vrati omenja trden zvonik. Vizitacijski podatki omogočajo primerjavo starega bogoslužnega prostora s poznejšimi ureditvami, vendar sami ne dokazujejo, da je vsa tedaj popisana oprema ostala nespremenjena do danes. [3]
Marijin kip, votivna podoba in orgle
Župnijski opis pojasnjuje starejše ime »Marija v leševju« z leskovim grmovjem okoli cerkve. Posebej izpostavlja votivno sliko, povezano s požarom leta 1717 in zaobljubo vaščanov. To podobo predstavlja kot spomin na krajevni dogodek in pobožnost, ne kot dokaz vseh pripovednih podrobnosti o nastanku požara. [4]
Glavni oltar je po župnijskem opisu delo mojstra Vurnika; vanj je vključen starejši Marijin kip iz gotskega oltarja. Omenjeni so tudi kipi Andreja, Pavla, Petra in Janeza Evangelista. Stranska oltarja sta posvečena sv. Ahacu in sv. Lovrencu. Nove orgle so bile pridobljene leta 1999. Današnje ure maš je smiselno preveriti v aktualnih župnijskih oznanilih. [4]
Posvetitev novega oltarja leta 2013
Gorenjski glas je ob tridesetletnici župnije poročal o slovesnosti 15. avgusta 2013, ki jo je vodil novomeški škof in tedanji apostolski administrator ljubljanske nadškofije Andrej Glavan. Posvetil je cerkev in novi oltar. Avtorja načrta kamnitega oltarja sta bila arhitekta Mija Aleš z Brega in Andrej Briški z Grosuplja. Poročilo ob oltarju izpostavlja še nov kamnit ambon in krstni kamen. [6]
Članek zapiše tudi natančen datum ustanovitve župnije: 14. avgust 1983, ko jo je ustanovil nadškof Alojzij Šuštar. Slovesnost leta 2013 je zato povezana tako z obletnico župnijske skupnosti kot s konkretno novo ureditvijo bogoslužnega prostora. [6]
Poročilo beleži tudi župnikovo razlago starejših prenov. Ciril Plešec je v pogovoru navedel prezidavo leta 1560, oboke iz leta 1871 in zapis o blagoslovitvi 22. oktobra 1871. Podatek o obokanju se razlikuje od Höflerjeve in registrske letnice 1874. Zato teh zapisov ne združujemo v en navidezno točen datum: leto 1871 je navedba župnika v reportaži, leto 1874 pa podatek historične topografije in registra. [6]
Cerkev na zemljevidu poti ob Zarici
Občinska brošura Pot Jeprškega učitelja uvršča cerkev Matere božje na Bregu med točke odseka kanjon Zarica. Zemljevid prikazuje povezavo območja Brega in Drulovke s pešpotjo nad Savo. Glavna pot poteka po zgornjem robu konglomeratne stene; predstavljene so naravne in kulturne značilnosti tega prostora. Brošura omenja informativne table, klopi in knjigobežnice. [5]
Na bližnjem naravnem pomolu Špik je predstavljeno arheološko najdišče iz mlajše kamene dobe. Povezava cerkve s to potjo zato omogoča ogled sakralne dediščine skupaj z rečno pokrajino. Brošura posebej opozarja na krušljiv rob kanjona in nevarnost zdrsa: potrebni so pazljivo gibanje, primerna obutev in ustrezna pripravljenost. Opisani ogled ni spust v sotesko. Gradivo je iz leta 2014, zato pred daljšim sprehodom upoštevajte tudi današnje označbe in morebitne zapore na terenu. [5]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev Matere božje na Bregu?
- V severnem delu Brega ob Savi, ob cesti Kranj–Podreča. [1]
- Kdo je naslikal fresko sv. Krištofa?
- Register jo pripisuje Jerneju iz Loke in datira v leta 1525–1530. [1]
- Kdaj je Breg postal samostojna župnija?
- Župnija Kranj – Drulovka/Breg je bila ustanovljena leta 1983. [2]
- Kaj pomeni ime Marija v leševju?
- Župnijski opis ga povezuje z leskovim grmovjem ob cerkvi. [4]
- Katera stranska oltarja sta v cerkvi?
- Župnija navaja oltarja sv. Ahaca in sv. Lovrenca. [4]
- Ali je cerkev vključena v pot ob Zarici?
- Da, občinska brošura jo označuje kot točko Poti Jeprškega učitelja. [5]
Viri predstavitve
- RNPD — Breg ob Savi, cerkev Matere božje, EŠD 1928
- Janez Höfler — Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska, 2015
- Ana Lavrič — Ljubljanska škofija v vizitacijah 17. stoletja, 2007
- Župnija Kranj – Drulovka/Breg — Cerkev na Bregu in predstavitev župnije
- Mestna občina Kranj — Pot Jeprškega učitelja, odsek kanjon Zarica, 2014
- Suzana P. Kovačič — Posvetili cerkev Matere Božje, Gorenjski glas, 23. avgust 2013, stran 4
Lega
Cerkev stoji na desnem bregu reke Save, v severnem delu naselja Breg ob Savi, ob cesti Kranj-Podreča.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Kranj
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Babni Vrt - Kapelica Srca Jezusovega
prva četrtina 20. stol.
Kapelica stoji na polju jugovzhodno od Povelj, severno ob cesti Povlje - Babni vrt.
registrirana dediščinaEŠD 11048Babni Vrt - Marijina kapelica
druga polovica 19. stol.
Kapelica stoji južno od vasi, vzhodno ob cesti Babni Vrt - Žablje.
registrirana dediščinaEŠD 12974Bobovek - Kapelica
18. stol.
Kapelica stoji severovzhodno ob cestnem križišču, na južnem robu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 20671Bobovek - Kapelica jugovzhodno od vasi
druga polovica 19. stol.
Kapelica stoji ob cesti, na vzhodnem robu Bobovka, vzhodno od hiše Bobovek 3A in ceste.
registrirana dediščinaEŠD 20672Breg ob Savi - Razpelo pred hišo Breg ob Savi 3
prelom 19. stol. in 20. stol.
Razpelo stoji pred hišo Breg ob Savi 3, na južnem delu obcestne vasi, zahodno ob cesti Zbilje - Kranj.
registrirana dediščinaEŠD 20667Breg ob Savi - Razpelo v križišču sredi vasi
prelom 19. stol. in 20. stol.
Razpelo stoji ob križišču, sredi vasi.
registrirana dediščinaEŠD 20668Breg ob Savi - Slopno znamenje ob cesti severno od Meje
18. stol., druga polovica 20. stol.
Slopno znamenje stoji vzhodno ob stari cesti Kranj-Ljubljana, na Savskem polju, severno od Meje, na skrajnem jugozahodnem delu naselja Breg ob Savi.
registrirana dediščinaEŠD 29183Breg ob Savi - Slopno znamenje zahodno od vasi
18. stol.
Slopno znamenje stoji zahodno od obcestne vasi, južno ob vaški poljski poti.
registrirana dediščinaEŠD 20666Britof - Cerkev sv. Tomaža
prva četrtina 16. stol., zadnja četrtina 19. stol., 1888
Cerkev stoji v severozahodnem delu naselja, na levem bregu reke Kokre.
registrirana dediščinaEŠD 2172