registrirana dediščina
Brestovica pri Komnu - Cerkev sv. Lovrenca
Opis
Cerkev je bila zgrajena 1927 na novi lokaciji namesto v prvi vojni porušene cerkve. Oblikovana je v neoromanskem slogu, oprema je sočasna. Oltarna slika sv. Lovrenca je delo C. Delnerija iz 1929. Plošča z letnico 1861 na zvoniku je iz stare cerkve.
Cerkev sv. Lovrenca v Brestovici: nova stavba iz leta 1927
Viri pregledani
Cerkev na robu Brestovice je naslednica stavbe, porušene med prvo svetovno vojno.

Od porušene cerkve do nove lokacije
Cerkev sv. Lovrenca stoji na severovzhodnem robu Brestovice pri Komnu. Sedanja stavba je bila zgrajena leta 1927 na novi lokaciji, potem ko je bila predhodnica uničena med prvo svetovno vojno. Po podpisani župnijski predstavitvi Andreja Jazbeca je Maks Fabiani ob urejanju naselja za ponovno postavitev cerkve predvidel sedanji prostor ob cesti proti Komnu. [1][2][3]
Stara cerkev je stala v bregu nad vasjo, pokopališče pa na terasi nad njo. Jazbec jo opisuje kot prvotno podružnico župnije sv. Janeza Krstnika v Štivanu. Janez Höfler zgodnjo omembo iz leta 1524 natančneje povezuje s proščenjem. Domnevni izvor stare cerkve v trinajstem stoletju ostaja pri obeh avtorjih pripisan kot možnost. Höfler navaja kapelanijo v vizitacijah iz let 1753 in 1758 ter v popisu iz leta 1782. [1][2][3]
Podoba stare cerkve in nove datacije
Župnijski opis podobo nekdanje stavbe opira na ohranjene fotografije in franciscejski kataster iz leta 1823. Imela je podolgovato ladjo in verjetno tristrano zaključen prezbiterij, pokrit s korci. Za njo je samostojno stal zvonik. Njegov spodnji del so členili poudarjeni vogali, slopi, polkrožno zaključene line in okrasne arkade pod odprtinami za zvonove. [1][2][3]
Register pri sedanjem zvoniku opozarja na ploščo z letnico 1861, preneseno iz stare cerkve. Höfler za novo stavbo navaja blagoslov 27. oktobra 1927, za ustanovitev župnije pa 21. november 1935. Sedanji cerkvi torej pripada gradnja iz leta 1927, medtem ko starejša omemba in plošča pričujeta o predhodnici. Nova stavba je v registru opredeljena kot neoromanska, z opremo iz časa gradnje. [1][2][3]
Kapelanija pred ustanovitvijo župnije
Höfler v navedbah za leti 1753 in 1758 izrecno razlikuje kapelanijo brez dušne oskrbe od poznejše ureditve. Pri popisu iz leta 1782 navaja dušno oskrbo ter podrejeni cerkvi v Gorenji Brestovici in Selih. Letnico ustanovitve kapelanije 1750 povzema po šematizmu iz leta 1829. Te zgodovinske navedbe se nanašajo na nekdanjo cerkveno organizacijo v Brestovici, pred gradnjo sedanje stavbe in ustanovitvijo samostojne župnije leta 1935. [2][3]
Jazbec pri nekdanjem zvoniku dopušča srednjeveški izvor. Domnevo navezuje na oblikovanje njegovega spodnjega dela, zlasti poudarjenih vogalov, slopov, polkrožnih lin in arkad pod odprtinami za zvonove. Cerkev in ta samostojni zvonik opisuje kot predvojno ureditev na pobočju nad vasjo. [2][3]
Kamniti portali in lopa s tremi arkadami
Cerkev sestavljata ladja in pravokotni prezbiterij. Ob južni strani so zakristija, lopa s tremi arkadami in stopnišče pevskega kora. Na severni strani stoji zvonik oglejskega tipa, katerega zaključek ima obliko osemkotne piramide. Jazbec pri zunanjščini izpostavlja izdelavo kamnoseških sestavin, predvsem okroglega okna in vhodnega portala na zahodnem pročelju. [2]
Kamniti so tudi južni vhodni portal, podporna stebra lope, okvirji drugih odprtin, strešni venci in spodnji pas fasade. Južni prizidki tako povezujejo dostop v cerkev, zakristijo in vzpon na pevski kor. Razporeditev lope in severnega zvonika pripada sedanji stavbi, medtem ko je bil zvonik predhodne cerkve postavljen samostojno za njo. [2]
Lesena stropa in različna tlaka
V ladji je opečnat tlak, v prezbiteriju pa kamnit. Prehod v ožji prezbiterij oblikuje polkrožno obokan slavolok. Stropa obeh prostorov sta lesena, z vidnimi tramovi in deskami. V prezbiteriju tramovi razdeljujejo strop v pravokotna polja. Po župnijskem opisu skozi enobarvni premaz stropa proseva prvotni naslikani okras; stene so enobarvne in brez poslikav. [2]
Leseni pevski kor podpirajo kamniti konzoli in stebra. Pod korom je v severni steni niša s krstnim kamnom. Ob severno steno ladje je postavljen kamniti oltar s kipom Rožnovenske Marije. V ladji sta še križev pot in kip Presvetega Srca Jezusovega. Ti podatki sledijo opisani ureditvi v župnijski predstavitvi. [2]
Novellijev oltar in Del Nerijeva slika
Glavni oltar iz sivega apnenca je izdelal Giovanni Battista Novelli. Njegov osrednji del ima na vrhu trikotno čelo in sliko sv. Lovrenca, delo goriškega slikarja Clementa del Nerija. Register oltarno sliko datira v leto 1929. Nad odprtinama ob straneh oltarja stojita kipa sv. Jožefa in sv. Janeza Krstnika, obarvana v tonu kamna. [1][2]
Na steni za glavnim oltarjem visi podoba križanja. Župnijski opis razlikuje osrednjo oltarno sliko od kipov nad stranskima prehodoma in od podobe na zadnji steni prezbiterija. Glavni oltar, Marijin oltar ob severni steni ter krstni kamen pod korom predstavljajo tri posebej navedene sestavine notranje opreme sedanje cerkve. [1][2]
Silhueta cerkve na fotografiji iz leta 2009
Na Uzelovi fotografiji iz leta 2009 je ladja razpoznavna kot svetel pravokoten volumen pod rdečo dvokapnico. Nad njo se dviga ozek zvonik s koničasto streho. Pred ladjo je nižji volumen z rdečo streho, ki na posnetku delno zakriva njeno spodnjo stran. [4]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Lovrenca?
- Na severovzhodnem robu Brestovice pri Komnu. [1]
- Kdaj je bila zgrajena sedanja cerkev?
- Leta 1927, na novi lokaciji namesto med prvo svetovno vojno porušene predhodnice. [1]
- Kdaj je bila nova cerkev blagoslovljena?
- Höfler navaja 27. oktober 1927. [3]
- Kaj je bilo ohranjeno iz stare cerkve?
- Register navaja ploščo z letnico 1861, vgrajeno v zvonik sedanje cerkve. [1]
- Kdo je izdelal glavni oltar?
- Po župnijski predstavitvi Giovanni Battista Novelli, iz sivega apnenca. [2]
- Kdo je naslikal oltarno sliko sv. Lovrenca?
- C. Del Neri; register sliko datira v leto 1929. [1]
Viri predstavitve
- Register kulturne dediščine: Brestovica pri Komnu – Cerkev sv. Lovrenca, EŠD 3581
- Andrej Jazbec: Brestovica pri Komnu – cerkev sv. Lovrenca, Župnija Komen
- Janez Höfler: Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska, 2016, str. 99, odstavek 1
- Uzel: Brestovica pri Komnu, fotografija 31. oktobra 2009, CC BY 3.0
Lega
Cerkev stoji na severovzhodnem robu vasi.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Komen
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Brestovica pri Komnu - Cerkev sv. Anastazije
16. stol., 20. stol.
Cerkev stoji na griču, južno nad zaselkom Gorenja Brestovica.
registrirana dediščinaEŠD 3582Divči - Pil
zadnja četrtina 19. stol., 1899
Pil stoji jugovzhodno od vasi, na križišču poti iz Divčev in Komna proti cerkvi Marije Obršljanske.
registrirana dediščinaEŠD 27618Dolanci - Znamenje
19. stol., tretja četrtina 20. stol., 1970, zadnja četrtina 20. stol.
Znamenje stoji jugozahodno od vasi, levo ob cesti Branik - Kodreti, ob odcepu proti Dolancem.
registrirana dediščinaEŠD 27667Erzelj - Znamenje Popotnik
zadnja četrtina 19. stol., 1891
Znamenje stoji med vinogradi, ob stari gruntni poti med Erzeljem in Dolanci, severovzhodno nad zaselkom Gornja vas.
registrirana dediščinaEŠD 12791Gabrovica pri Komnu - Cerkev sv. Petra
tretja četrtina 16. stol., 1570 (omemba), 17. stol., druga četrtina 18. stol., 1732, zadnja četrtina 18. stol., 1780-1782, 1792, sredina 19. stol. (domnevno)
Cerkev s pokopališčem stoji v severovzhodnem delu vasi Gabrovica pri Komnu. Pred njo se formira križišče z drevesi.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 3645Gorjansko - Cerkev sv. Andreja
zadnja četrtina 15. stol., 1494, 18. stol., zadnja četrtina 19. stol., 1891-1896, tretja četrtina 20. stol., 1955
Cerkev stoji v cerkveni ogradi, ki se odpira na obsežen vaški trg.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 3660Gorjansko - Pil na Plečah
prva četrtina 20. stol., 1916
Pil stoji ob desnem robu ceste, nekoliko naprej od odcepa ceste, ki vodi iz Gorjanskega proti Brjam.
registrirana dediščinaEŠD 24496Gorjansko - Pil pri Slovenčevih
prva četrtina 20. stol., 1900
Znamenje stoji v zidu domačije Gorjansko 102, v jugozahodnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 27788Gorjansko - Pil v polju
prelom 20. stol. in 21. stol., 2005
Znamenje stoji na križišču poljskih poti, južno pred vasjo.
registrirana dediščinaEŠD 28434