registrirana dediščina
Briše pri Polhovem Gradcu - Cerkev sv. Treh kraljev
Opis
Cerkev, v virih omenjena 1526, ima ladjo pravokotnega tlorisa, predelano sredi 18.stol., baročen zvonik na severni strani, tristrano zaključen prezbiterij z začetka 16. stol. Oltarna slika Sv. Treh kraljev verjetno delo L. Layerja.
Cerkev sv. Treh kraljev v Brišah pri Polhovem Gradcu
Viri pregledani
Cerkev sv. Treh kraljev v Brišah pri Polhovem Gradcu združuje poznogotski prezbiterij, baročno predelano ladjo in novejši glavni oltar. Podružnica polhograjske župnije stoji ob cesti proti Gorenji vasi.

Poznogotski prezbiterij in baročna ladja
Cerkev je v registru vpisana pod EŠD 2127 in ima status registrirane dediščine. Njen prezbiterij je tristrano zaključen in izvira z začetka 16. stoletja. Ladja ima pravokoten tloris, vendar je bila sredi 18. stoletja predelana. Na severni strani ji je prizidan baročen zvonik. Register kot prvo cerkveno omembo navaja leto 1526. Cerkev stoji južno od naselja Briše, na vzhodni strani ceste proti Polhovemu Gradcu. [1]
Oltarna slika prikazuje svete Tri kralje. Registrski povzetek jo označi kot verjetno delo L. Layerja; avtorstvo torej ni navedeno brez pridržka. [1]
Obok, Trnovčev oltar in relief iz vaške kapelice
Župnijska predstavitev pojasni, da je ladja znotraj osmerokotna zaradi prezidanih vogalov. V prezbiteriju se ohranjajo rebra s sklepniki v obliki rozet in ščitkov z začetka 16. stoletja. Nad slavolokom je letnica 1767. Pritličje pozneje prizidanega zvonika služi kot zakristija. [2]
Na zadnji strani lesenega glavnega oltarja sta letnica 1912 in podpis J. Ternovc. Župnija ju poveže s polhograjskim podobarjem Jernejem Trnovcem. Stranska oltarja sv. Helene in Žalostne Matere Božje oziroma Pietà datira na konec 18. stoletja. V ladji je tudi relief Treh kraljev iz sredine 17. stoletja, ki je bil prej v kapelici sredi vasi. [2]
Župnija opisuje vsaj tri letna bogoslužna srečanja: žegnanje, Rokov god ter blagoslov gasilcev ob godu njihovega zavetnika Florijana. To je opis krajevnega izročila, ne potrjen urnik posameznega prihodnjega obreda. [2]
Kako je bila cerkev opremljena v 17. stoletju
Popis iz leta 1631 našteje tri oltarje: Treh kraljev, sv. Helene in sv. Janeza Evangelista. Gre za zgodovinski seznam, ki se pri tretjem zavetniku razlikuje od poznejšega opisa Marijinega stranskega oltarja. [3]
Vizitacija leta 1668 opiše lesen stolpič z dvema zvonovoma nad slavolokom. Vrvi za zvonjenje so visele v slavolok. V ladji je bil strop poslikan s svetimi podobami. Ponovno so našteti trije oltarji, pred cerkvenimi vrati pa odprta lopa. Takratni leseni stolpič je del opisa starejše stavbe, ne današnjega zidanega zvonika. [3]
Krajevna omemba in leto barokizacije
Höfler ob Brišah navede krajevno ime Grisch z datumom 23. februar 1410. Cerkev Treh kraljev posebej spremlja od cerkvenega popisa leta 1526 naprej in barokizacijo datira v leto 1767. Krajevne omembe iz leta 1410 zato ne enačimo s prvim dokazom te cerkve. [4]
Temeljita obnova, začeta leta 2006
Tone Koprivec je v imenu Turističnega društva Briše marca 2021 poročal o obnovi, ki se je začela leta 2006. Zajela je temelje, injektiranje zidov, omete, opečnat tlak, okna in vrata. Obnovljeni so bili trije oltarji in kor, zamenjani pa strehi na zvoniku in ladji. [5]
Društvo je sodelovalo s prostovoljnim delom in denarjem iz turistične dejavnosti. Za leto 2020 je poročilo posebej navedlo, da je v celoti pokrilo materialne in izvedbene stroške nove cerkvene strehe. V času objave marca 2021 je bila fasada še v delu; ta navedba ne opisuje današnjega stanja. [5]
Društvo je financiralo tudi obnovo starega reliefa Treh kraljev ter izdelavo njegove kopije za vaško kapelico. Obnovljeni izvirnik je bil nameščen v cerkev, kopija pa v kapelico. Tako sta izvirna podoba in njena nadomestitev ohranili različni mesti v vasi. [5]
Kje iskati starejše zapise o družinah iz Briš
Nadškofijski arhiv Ljubljana Briše izrecno vključuje v historično matično območje župnije Polhov Gradec, cerkev Treh kraljev pa med njenih devet podružnic. Družinski raziskovalec zato začne pri polhograjskih matičnih knjigah, ne pri domnevni samostojni župniji Briše. [6]
Celoten spletni katalog obsega 31 knjig in kazal iz obdobja 1622–1924. Krstna knjiga 01753 in poročna knjiga 04796 pokrivata leta 1622–1625. Krstno kazalo 01739 sega do leta 1823, poročno kazalo 01760 do leta 1815. Najzgodnejša prikazana mrliška knjiga 01755 obsega leta 1719–1751. Med poznejšimi krstnimi knjigami sta zvezka 01740 za leta 1659–1670 in 01741 za leta 1681–1692; poročni zvezek 01761 pokriva leta 1679–1724. V katalogu sta navedeni tudi stari imeni matične župnije Billichgraz in Pillichgräz. [6]
Pogosta vprašanja
- Kdaj je briška cerkev prvič omenjena?
- Register navaja leto 1526. [1]
- Kdo je izdelal glavni oltar?
- Župnija navede Jerneja Trnovca in podpis z letnico 1912. [2]
- Koliko zvonov je opisala vizitacija leta 1668?
- Dva v lesenem stolpiču nad slavolokom. [3]
- Kdaj je bila cerkev barokizirana?
- Höfler navede leto 1767. [4]
- Kdaj se je začela dokumentirana novejša obnova?
- Leta 2006, po poročilu TD Briše iz marca 2021. [5]
- Kje so matične knjige za Briše?
- V katalogu župnije Polhov Gradec na Matriculi. [6]
Viri predstavitve
- RNPD – Briše pri Polhovem Gradcu, cerkev sv. Treh kraljev, EŠD 2127
- Župnija Polhov Gradec – Sveti Trije Kralji, Briše
- Ana Lavrič – Ljubljanska škofija v vizitacijah 17. stoletja, 2007
- Janez Höfler – Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij: Kranjska, 2015
- Tone Koprivec, TD Briše – Skrb za kulturno dediščino v kraju, 2021
- Nadškofijski arhiv Ljubljana – Polhov Gradec, Matricula Online
Lega
Cerkev stoji južno od naselja Briše, na vzhodni strani ceste Briše - Polhov gradec.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Dobrova-Polhov Gradec
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Brezje pri Dobrovi - Cerkev sv. Neže
pozni srednji vek, druga četrtina 18. stol., 1729
Cerkev stoji v zahodnem delu naselja, severno nad magistralno cesto.
registrirana dediščinaEŠD 1772Briše pri Polhovem Gradcu - Kapelica sv. Treh kraljev
prva polovica 20. stol.
Kapelica stoji južno ob cesti Briše - Polhov Gradec.
registrirana dediščinaEŠD 17160Butajnova - Cerkev sv. Ane
prva polovica 16. stol., tretja četrtina 18. stol., 1750
Cerkev stoji v južnem delu naselja.
registrirana dediščinaEŠD 2450Butajnova - Kapelica Matere božje
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji južno od naselja, v bližini hiše Butajnova 19.
registrirana dediščinaEŠD 17326Črni Vrh - Cerkev sv. Lenarta
druga četrtina 16. stol., 1526, tretja četrtina 18. stol., 1758, zadnja četrtina 19. stol., 1899
Cerkev stoji zahodno nad naseljem, na Cerkovnem griču.
registrirana dediščinaEŠD 1728Črni Vrh - Kapela Marijinega vnebovzetja
druga polovica 19. stol., 1851, 1889
Kapela stoji zahodno od Črnega Vrha, pri župnišču ob cesti na Cerkovni grič s cerkvijo sv. Lenarta.
registrirana dediščinaEŠD 2835Črni Vrh - Kapelica Srca Jezusovega
druga četrtina 20. stol., 1926
Kapelica stoji vzhodno ob cesti, južno ob hiši Črni Vrh 31.
registrirana dediščinaEŠD 17161Črni Vrh - Kapelica sv. Florijana
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji v vzhodnem delu naselja, južno ob cesti.
registrirana dediščinaEŠD 17162Črni Vrh - Kapelica z razpelom
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji v sklopu domačije Črni vrh 2, severno od ceste.
registrirana dediščinaEŠD 17163