Preskoči na vsebino

registrirana dediščina

Brje - Cerkev sv. Martina

Opis

Enoladijska barokizirana cerkev z letnico 1548 na dveh kamnih, s kasneje dodanim zvonikom pred vhodno fasado (1640) je bila leta 1944 delno porušena. Leta 1991 obnovljena. V njej oltarna slika iz sredine 18. stol. A. Parollija, kiparsko oprem iz žgane barvne gline prispeval P. Černe (1990-2003).

Cerkev sv. Martina nad Brjami: obnova in Černetova kiparska oprema

Viri pregledani

Nad Brjami stoji cerkev, katere povojna obnova povezuje domačine, novo zvonjenje in sodobno kiparsko opremo. Njen zgodovinski razvoj opisujeta register dediščine in podpisano lokalno pričevanje.

Pogled na Sveti Martin nad Brjami s cerkvenim zvonikom na levem grebenu in hišami med zelenjem.
Oddaljeni pogled na Sveti Martin nad Brjami s cerkvenim zvonikom na levem grebenu, 12. julij 2020. Doremo, CC BY-SA 4.0. Zmanjšanje in pretvorba v WebP, brez izreza. Izvirnik fotografije · CC BY-SA 4.0

Cerkev na Svetem Martinu nad Brjami

Cerkev sv. Martina stoji v zaselku Sveti Martin na vzpetini južno nad Brjami. Register jo opisuje kot enoladijsko barokizirano stavbo z letnico 1548 na dveh kamnih. Pred vhodnim pročeljem je pozneje dodani zvonik z letnico 1640. Oltarna slika A. Parollija je po registru iz sredine osemnajstega stoletja, barvna glinena kiparska oprema Petra Černeta pa iz obdobja 1990–2003. [1][2]

Lokalni zgodovinski zapis Oskarja Birse, objavljen na portalu MojaObčina 16. decembra 2021, cerkev umešča nad dolini Branice in Vipave. Navaja dostop po asfaltirani cesti ter zakristijo, prizidano v sedemnajstem stoletju. Opis cerkve je vezan na ta objavljeni zapis, ne na ponovno terensko preverjanje njene notranjščine. [1][2]

Razdejanje leta 1944 in prvi načrt obnove

Birsa navaja, da je cerkev v letih 1916–1917 služila kot župnijska cerkev Rihemberka, medtem ko so bili ljudje v begunstvu in je bilo maševanje pri sv. Urhu prepovedano. V pripovedi o drugi svetovni vojni porušenje povezuje s 13. majem 1944: zvonik so uporabljali za opazovanje obeh dolin in Rihemberškega gradu, nato so ga minirali. Prezbiterij je ostal ohranjen. [2]

Prvi povojni načrt obnove je po istem pričevanju nastal leta 1957. Birsa povzema zapis župnika Jožeta Srebrniča, ki je opozoril na manjkajočo zgornjo polovico zvonika in razpoke v njegovem spodnjem delu. Nad ladjo ni bilo več stropa, vrhovi stranskih sten pa so bili poškodovani. Nad prezbiterijem sta se ohranila masivni obok in streha, ohranjen je bil tudi kamniti baročni oltar. [2]

Zakristija je bila brez strešne konstrukcije, ostali so samo stropniki. Leseni deli vrat in oken so bili uničeni, ometi pa poškodovani zaradi zamakanja. Srebrničev opis posebej omenja odstopanje zgornjega dela sprednjih vogalov zvonika in poškodbe zgornjega pol metra obeh stranskih sten ladje. Predvideval je odstranitev nevarnih delov zvonika. To je stanje, opisano v povzetku zapisa iz leta 1957, ne sedanja podoba obnovljene cerkve. [2]

Obnova in blagoslov leta 1991

Leta 1988 so pod okriljem krajevne skupnosti Brje imenovali odbor za ponovno pozidavo cerkve. Birsa kot sodelujoče pri zbiranju prispevkov navaja Brejce, prebivalce Polja, Škrbčev in Mesarjev na braniški strani ter odseljene domačine. Pričevanje obnovo strehe umešča tudi v junij 1991. [2][1]

Ob zaključku del jeseni 1991 so v zvonik namestili nov zvon. Škof Metod Pirih je obnovljeno cerkev in zvon blagoslovil 20. oktobra 1991. Register obnovo prav tako datira v leto 1991. Na baročnem oltarju je bila ob ponovnem blagoslovu restavrirana Parollijeva podoba Martina kot viteza, ki svoj plašč deli z revežem. [2][1]

Černetovi kipi, reliefi in križev pot

Birsa kiparsko opremo iz žgane barvne gline, razporejeno po ladijskih stenah, pripisuje Petru Černetu. Kipar je cerkvi najprej podaril Mrtvaški ples, izdelan leta 1990. Sledili so za cerkev izdelani kipi in reliefi: Razpelo, imenovano tudi Hommage za Gardoša, iz leta 1991 ter Pietà in Marija z Jezusom oziroma Marija Grozdna iz leta 1997. [2]

Vincencijevo podobo pričevanje datira v leto 1998, Martina v leto 1999 in Izgon iz raja v leto 2003. Černe je leta 1998 izdelal tudi križev pot. Posamične datacije del dopolnjujejo registrski razpon 1990–2003; niso datacija gradnje cerkve ali izdelave njene stare oltarne slike. [2]

Zvonovi in obletnica obnove

Leta 2001 so v zvonik namestili tri jeklene zvonove, ki jih je podarila župnija Nova Štifta pri Ribnici. Metod Pirih je nove zvonove in likovna dela v cerkvi blagoslovil 11. novembra 2001. Birsov zapis iz decembra 2021 za tisto leto navaja zamenjavo dotrajanih oken ter popravila opleskov, zunanjih ometov in strehe. [2]

Ob tridesetletnici obnove je 7. novembra 2021 bogoslužje za graditelje, obnovitelje in vzdrževalce cerkve vodil Edi Kovač. Blagoslovil je Martinovo stopinjo, za katero je prispevek tedaj napovedoval pritrditev na cerkveni zid. Prispevek jo povezuje z vključevanjem cerkve v evropsko kulturno pot sv. Martina Tourskega od Madžarske do Francije. [2]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Martina nad Brjami?
V zaselku Sveti Martin na vzpetini južno nad Brjami. [1]
Kateri letnici navaja register za cerkev in zvonik?
Na dveh kamnih cerkve je letnica 1548, zvonik pred vhodnim pročeljem pa ima letnico 1640. [1]
Kdaj je bila obnovljena cerkev blagoslovljena?
Po Birsovem pričevanju jo je škof Metod Pirih blagoslovil 20. oktobra 1991, skupaj z novim zvonom. [2]
Kdo je izdelal sodobno kiparsko opremo?
Peter Černe; pričevanje navaja dela iz žgane barvne gline, med njimi Mrtvaški ples, Razpelo, Pietà in Marijo Grozdno. [2]
Od kod so prišli trije jekleni zvonovi?
Leta 2001 jih je podarila župnija Nova Štifta pri Ribnici. [2]
Kaj je bila Martinova stopinja ob obletnici 2021?
Edi Kovač jo je 7. novembra 2021 blagoslovil; prispevek je tedaj napovedoval njeno pritrditev na cerkveni zid in povezavo z evropsko Martinovo potjo. [2]

Lega

Cerkev stoji v zaselku Sveti Martin na vzpetini južno nad Brjami.

Varstvene usmeritve

stavbe (strokovne zasnove 2008)

Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Brje - Cerkev sv. Martina
Foto: Fototeka OE Nova Gorica: 2021, Minka Osojnik. Slika je prikazana z uradnega strežnika registra.

Še v občini Ajdovščina

Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.

  • Ajdovščina - Cerkev sv. Antona Padovanskega

    sredina 17. stol., 18. stol.

    Cerkev stoji severovzhodno nad mestom Ajdovščina, ob izviru Hublja.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 4061
  • Ajdovščina - Cerkev sv. Janeza Krstnika

    pozni srednji vek, zadnja četrtina 17. stol., 18. stol.

    Cerkev stoji sredi mesta, ob Gregorčičevi ulici.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 3549
  • Ajdovščina - Cerkev sv. Jurija

    zadnja četrtina 17. stol., druga četrtina 19. stol., 1848

    Cerkev stoji sredi starega dela mesta Šturje.

    registrirana dediščinaEŠD 4060
  • Ajdovščina - Kapela sv. Križa

    prva četrtina 20. stol., 1915

    Kapela stoji med civilnim in vojaškim pokopališčem iz prve svetovne vojne v Ajdovščini.

    dokumentarno varstvo/ostaloEŠD 3550
  • Ajdovščina - Kapelica na Mircah

    19. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1988, prva četrtina 21. stol., 2009

    Znamenje stoji na Mircah, južno od železniške proge, jugozahodno od središča mesta Ajdovščina. Z zahodnega roba industrijske cone je bila prestavljena okoli 300 m severozahodno proti železniški progi.

    registrirana dediščinaEŠD 24281
  • Batuje - Cerkev sv. Ane

    prva polovica 15. stol., druga četrtina 18. stol., 1726, 1742, zadnja četrtina 19. stol., 1875, druga četrtina 20. stol., 1930

    Cerkev stoji sredi vasi Batuje.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 3559
  • Bela pri Podkraju - Kapelica

    prva polovica 20. stol.

    Kapelica stoji pri hiši Bela 5.

    registrirana dediščinaEŠD 16967
  • Brje - Cerkev sv. Cirila in Metoda

    druga četrtina 20. stol., 1927

    Cerkev stoji južno od zaselka Martini.

    registrirana dediščinaEŠD 3591
  • Brje - Kapelica v bližini zaselka Martini

    prva polovica 20. stol.

    Znamenje stoji v vinogradu, nad potjo, severno od zaselka Martini.

    registrirana dediščinaEŠD 24056

Vsa dediščina v občini Ajdovščina