Bukov Vrh pri Hotovlji - Cerkev Žalostne Matere božje

Kje stoji cerkev, imenovana tudi sv. Sobota

Register jo postavlja na vrh hriba jugovzhodno od Hotovlje, v občini Gorenja vas - Poljane. Med drugim poimenovanjem navaja Sv. Soboto. Stavba je usmerjena sever–jug: prezbiterij je na južni strani, vhodni zvonik pa na severni. V registru je opredeljena kot podružnična cerkev in spomenik lokalnega pomena. Njeno gotsko jedro register umešča v 15. stoletje, baročno predelavo pa v drugo četrtino 18. stoletja. [1]

Gotski prezbiterij pod baročnim obokom

Odlok iz leta 2008 opiše, kako so tristrano zaključeni gotski prezbiterij podaljšali v dve obočni poli in ga prekrili z banjastim obokom s sosvodnicami. Starejši obseg zunaj nakazujeta kamniti zidec pri spodnjem delu stene in slikano prepleteno krogovičje pod napuščem. Poslikavo datira na konec 15. ali začetek 16. stoletja. Odlok baročno prezidavo postavi v leto 1739; register pa navaja leto 1747. Letnici sta zato ohranjeni z navedbo vira. [2]

Oltarji in varovana podoba hriba

Isti odlok veliki klasicistični oltar pripiše Štefanu Šubicu, sliko Žalostne Matere božje pa Pavlu Šubicu in letu 1893. Desni stranski oltar poveže s Facijevo delavnico. Varstvo vključuje tudi poglede na cerkev: višinske spremembe bližnjih stavb se podrejajo ohranjanju njene vloge v prostoru in vedut. [2]

Odkritje sv. Krištofa in obnova zunanjščine

Bernarda Jesenko Filipič v lastnih terenskih zapisih poroča, da je bila med menjavo strehe avgusta 2009 na vzhodni steni prezbiterija odkrita freska sv. Krištofa. Svetnik nosi Jezusa na rami in drži drevo; ob njem sta moški figuri. Avtorica njuno morebitno vlogo donatorjev navede kot možnost. Poslikavo je zakrila pozneje prizidana zakristija, zato odkritje ni pomenilo običajnega prostega ogleda s poti. [3]

Pri drenaži leta 1999 so dokumentirali temelje gotske stavbe, leta 2005 pa v gradivu baročne predelave prepoznali kamnita rebra in sklepnike. V letih 2006 in 2007 so po najdenih sledeh rekonstruirali naslikano arhitekturno členitev zvonika, ladje in prezbiterija. Izvirne omete so ohranili pod novejšo fasadno plastjo. [3]

Sv. Notburga: razlikovanje med oltarjem in sliko

Župnijski popis oltarno arhitekturo in kipa Cirila ter Metoda poveže s Štefanom Šubicem in letom 1881. Osrednjo sliko pripiše Janezu Šubicu ter letu 1884, ko naj bi dokončal očetovo delo. To ni enaka navedba kot v odloku iz leta 2008, ki omenja signirano sliko iz leta 1881. [3][2]

Janez Šubic v popisu del iz leta 1884

Umetnostnozgodovinski življenjepis Janeza Šubica v Slovenski biografiji med njegovimi deli ob vrnitvi v domovino leta 1884 izrecno našteje dokončanje očetovih začetih naročil. Med njimi je sv. Notburga za podružnično cerkev na Bukovem vrhu v Poljanski dolini. Ta samostojni popis torej podpira povezavo Janeza Šubica z bukovško Notburgo in letom 1884, ne rešuje pa sam vseh razlik v starejšem odloku. [4]

Peš iz Poljan na Bukov Vrh

Turizem Škofja Loka pot začne v Poljanah. Čez most nad Poljansko Soro vodi v Hotovljo, mimo znamenja in rojstne hiše Štefana Šubica. Po brvi čez Hotoveljščico se vzpne po Koroški poti do Ahternika in nadaljuje proti Kamenšku. Od tam se odpirajo pogledi proti okoliškemu hribovju in Alpam, zadnji vzpon pa pripelje do cerkve. Opisani krog se na drugi strani spusti proti Mežnarju in Bukovcu, nadaljuje pod Pasjo ravnjo ter se prek Kremenka in Vinharij vrne v dolino. Uradna predstavitev za celotno turo navaja štiri ure in pol ter 450 metrov višinske razlike; to ni čas samega vzpona do cerkve. [5]

Razgled pri cerkvi in drugačen sestop

Vodnik cerkev postavi na vrh, visok 832 metrov. Opis Poti kurirjev in vezistov pri cerkvi izpostavi razgled na Škofjeloško hribovje med Starim vrhom in Blegošem, Julijske Alpe, Lubnik in Kamniško-Savinjske Alpe. Proti jugovzhodu je Pasja ravan, južneje pa hribi Polhograjskih Dolomitov. Sestop opiše po severozahodnem travnatem pobočju do Kamenška, nato mimo Platiše in skozi gozd do Hotoveljščice. Po brvi doseže Hotovljo in se po cesti nadaljuje do mostu čez Poljansko Soro ter v središče Poljan. Za ta sestop vodnik navede uro in pol. [6]

Pogosta vprašanja

Kako je cerkev poimenovana tudi v registru?

Sv. Sobota. [1]

Katera letnica barokizacije je v registru?

Leto 1747. [1]

Kdo je avtor slike Žalostne Matere božje iz leta 1893?

Pavel Šubic. [2]

Kdaj so odkrili fresko sv. Krištofa?

Po terenskem zapisu avgusta 2009. [3]

Koliko traja uradno opisani krog iz Poljan?

Štiri ure in pol, s 450 metri višinske razlike. [5]

Koliko časa vodnik predvidi za sestop v Poljane?

Uro in pol za opisani sestop prek Hotovlje. [6]