Dole pri Polici - Cerkev sv. Lucije

Dolina pod Debelim hribom

Dole pri Polici so del krajevne skupnosti Polica in so po občinski predstavitvi od Grosuplja oddaljene približno sedem kilometrov. Razloženo naselje z obcestnim jedrom leži v suhem kraškem dolu na jugozahodnem pobočju Debelega hriba, visokega 617 metrov. Gričevnata lega in dolinsko naselje sta koristen okvir za orientacijo ob prihodu k cerkvi. [6]

Stavba ob cesti in kapelica ob obzidju

Register cerkev umešča ob cesto jugovzhodno od vaškega jedra. Sestavljata jo ladja pravokotnega tlorisa in prezbiterij, na njegovi severni strani pa je prizidan zvonik. Barokizacijo postavlja na prelom 17. v 18. stoletje. Ob obzidju evidentira tudi kapelico na izviru. Sakralni prostor tako sestavljata večja cerkvena stavba in manjši objekt ob njenem robu; ne gre za dve poimenovanji iste zgradbe. [1]

Starejše ime sv. Jošta in poznejša Lucijina cerkev

Höfler v svoji historični topografiji med podružnicami Šmarja navaja cerkev sv. Jošta, pozneje sv. Lucije, v Dolah pri Polici. Pod prvim posvetilom jo dokumentira 23. julija 1481 in 12. marca 1487. Navaja tudi turjaške urbarje iz let 1507–1511 in popis iz 1581, kjer je še vedno imenovana po sv. Joštu. Njegov krajevni zapis in dem Tal sega v leti 1421/1422. [2]

Register in Petričeva predstavitev navajata omembo cerkve leta 1662. Ta datum zato ni povzet kot nesporna prva omemba vseh predhodnic današnje cerkve. Höflerjev pregled izrecno povezuje starejši patrocinij s poznejšim Lucijinim. Natančnega trenutka spremembe posvetila uporabljeni odsek ne določa. [2]

Glavni oltar ter delo Ambrožiča in Šubicev

Franci Petrič glavni oltar sv. Lucije pripisuje mojstru Jožefu Ambrožiču in ga datira v leto 1717. Leta 1909 ga je po njegovem opisu močno predelal Josip Šubic. Takrat so dodali štiri nove kipe, med njimi kip cerkvene zavetnice. Od starejše opreme posebej izpostavi sv. Petra in Pavla, oblečena v pobarvano platno. [3]

Levi stranski oltar je posvečen rožnovenski Mariji, desni pa sv. Neži. Sliki v obeh je leta 1856 naslikal Štefan Šubic. Gre za dva različna avtorja s priimkom Šubic: Štefan je ustvaril sliki stranskih oltarjev, Josip pa je povezan s poznejšo predelavo glavnega. [3]

Kapelica, kip sv. Lucije in ohranjeno izročilo

Primož Hieng je novembra 2013 objavil pogovor z domačinom Ivom Puharjem, ki je kapelico opisal tudi v knjigi Naše kapelice. Po njegovi predstavitvi je bila zgrajena na začetku 20. stoletja nad obzidanim studencem. V oltarni niši je opisal 115 centimetrov visok kip sv. Lucije: v desnici ima meč, v levici knjigo z dvema očesoma. Nišo obdajajo reliefni cvetovi, ob strani pa je manjši kip lurške Marije. [4]

V istem terenskem zapisu je opisana tudi ureditev izvira. Presežek vode je odtekal pod tlakom v pokrit zbiralni jašek ob škarpi, domačini pa so vodo uporabljali za zalivanje. Ob obnovi cerkvenega obzidja so v kapelico napeljali osvetlitev, ki je bila opazna ob praznikih. Hieng je hkrati opozoril na vlago, ki je poškodovala stene in stebričke. To so opažanja iz leta 2013, ne sedanja ocena vzdrževanja. [4]

Hieng zapiše tudi dve krajevni pripovedi. Prva govori o pastirjih, ki so v grmu za prezbiterijem našli podobico z naročilom za zidavo cerkve. Druga pripoveduje o materi in slepi deklici, ki naj bi ob izviru spregledala. To je versko in pripovedno izročilo, ne dokaz zdravilnosti vode ali zdravstveno priporočilo. Kip in pripovedi pojasnjujejo lokalno povezavo sv. Lucije s prošnjami za vid. [4]

Povezava s Polico in romarska srečanja

Arhivski pregled Nadškofijskega arhiva Ljubljana pri župniji Polica izrecno navede podružnično cerkev sv. Lucije v Dolah. Njeno historično matično območje poleg Dol zajema tudi Blečji Vrh, obe vasi pri Polici, Kožljevec, Malo Staro vas, Mali Konec, Peč, Polico in druge bližnje kraje. Pregled ob tem opozori na predhodno pripadnost župnijama Šmarje–Sap in Višnja Gora. [5]

Rožnovenska nedelja v romarskem izročilu

Petrič po poliški župnijski kroniki predstavi rožnovensko nedeljo kot glavni shod pri sv. Luciji. Kronist je med obiskovalci posebej omenil romarje z Ljubljanskega polja in iz ribniške smeri. S tem je cerkev dokumentirana tudi kot cilj širšega romanja, ne zgolj vaško svetišče. Gre za zgodovinski opis, zato je datum prihodnje slovesnosti treba preveriti v aktualnih župnijskih oznanilih. [3]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Lucije v Dolah pri Polici?

Register jo umešča ob cesto jugovzhodno od vaškega jedra, pod Debelim hribom. [1]

Ali je bila cerkev nekoč posvečena sv. Joštu?

Da. Höfler pod tem posvetilom navaja omembi iz let 1481 in 1487. [2]

Kdo je izdelal glavni oltar?

Petrič navaja Jožefa Ambrožiča in leto 1717; pozneje ga je predelal Josip Šubic. [3]

V katero krajevno skupnost sodijo Dole pri Polici?

Po občinski predstavitvi so del krajevne skupnosti Polica. [6]

S katero župnijo je cerkev povezana?

Arhivski pregled jo vodi med podružnicami župnije Polica. [5]

Kako daleč so Dole pri Polici od Grosuplja?

Občinska predstavitev navaja približno sedem kilometrov. [6]