registrirana dediščina
Dole pri Polici - Cerkev sv. Lucije
Opis
Cerkev, omenjeno 1662, barokizirano na prelomu 17. v 18. stol. sestavljata ladja pravokotnega tlorisa in prezbiterij z na severni strani prizidanim zvonikom. Glavni oltar je iz 1717, v stranskih sta sliki Š. Šubica. Ob obzidju je kapelica na izviru.
Cerkev sv. Lucije v Dolah pri Polici
Viri pregledani
Cerkev sv. Lucije v Dolah pri Polici združuje starejšo cerkveno zgodovino, baročne oltarje in romarsko izročilo ob izviru. Stoji pod Debelim hribom v občini Grosuplje, ob njenem obzidju pa je manjša kapelica.

Dolina pod Debelim hribom
Dole pri Polici so del krajevne skupnosti Polica in so po občinski predstavitvi od Grosuplja oddaljene približno sedem kilometrov. Razloženo naselje z obcestnim jedrom leži v suhem kraškem dolu na jugozahodnem pobočju Debelega hriba, visokega 617 metrov. Gričevnata lega in dolinsko naselje sta koristen okvir za orientacijo ob prihodu k cerkvi. [6]
Stavba ob cesti in kapelica ob obzidju
Register cerkev umešča ob cesto jugovzhodno od vaškega jedra. Sestavljata jo ladja pravokotnega tlorisa in prezbiterij, na njegovi severni strani pa je prizidan zvonik. Barokizacijo postavlja na prelom 17. v 18. stoletje. Ob obzidju evidentira tudi kapelico na izviru. Sakralni prostor tako sestavljata večja cerkvena stavba in manjši objekt ob njenem robu; ne gre za dve poimenovanji iste zgradbe. [1]
Starejše ime sv. Jošta in poznejša Lucijina cerkev
Höfler v svoji historični topografiji med podružnicami Šmarja navaja cerkev sv. Jošta, pozneje sv. Lucije, v Dolah pri Polici. Pod prvim posvetilom jo dokumentira 23. julija 1481 in 12. marca 1487. Navaja tudi turjaške urbarje iz let 1507–1511 in popis iz 1581, kjer je še vedno imenovana po sv. Joštu. Njegov krajevni zapis in dem Tal sega v leti 1421/1422. [2]
Register in Petričeva predstavitev navajata omembo cerkve leta 1662. Ta datum zato ni povzet kot nesporna prva omemba vseh predhodnic današnje cerkve. Höflerjev pregled izrecno povezuje starejši patrocinij s poznejšim Lucijinim. Natančnega trenutka spremembe posvetila uporabljeni odsek ne določa. [2]
Glavni oltar ter delo Ambrožiča in Šubicev
Franci Petrič glavni oltar sv. Lucije pripisuje mojstru Jožefu Ambrožiču in ga datira v leto 1717. Leta 1909 ga je po njegovem opisu močno predelal Josip Šubic. Takrat so dodali štiri nove kipe, med njimi kip cerkvene zavetnice. Od starejše opreme posebej izpostavi sv. Petra in Pavla, oblečena v pobarvano platno. [3]
Levi stranski oltar je posvečen rožnovenski Mariji, desni pa sv. Neži. Sliki v obeh je leta 1856 naslikal Štefan Šubic. Gre za dva različna avtorja s priimkom Šubic: Štefan je ustvaril sliki stranskih oltarjev, Josip pa je povezan s poznejšo predelavo glavnega. [3]
Kapelica, kip sv. Lucije in ohranjeno izročilo
Primož Hieng je novembra 2013 objavil pogovor z domačinom Ivom Puharjem, ki je kapelico opisal tudi v knjigi Naše kapelice. Po njegovi predstavitvi je bila zgrajena na začetku 20. stoletja nad obzidanim studencem. V oltarni niši je opisal 115 centimetrov visok kip sv. Lucije: v desnici ima meč, v levici knjigo z dvema očesoma. Nišo obdajajo reliefni cvetovi, ob strani pa je manjši kip lurške Marije. [4]
V istem terenskem zapisu je opisana tudi ureditev izvira. Presežek vode je odtekal pod tlakom v pokrit zbiralni jašek ob škarpi, domačini pa so vodo uporabljali za zalivanje. Ob obnovi cerkvenega obzidja so v kapelico napeljali osvetlitev, ki je bila opazna ob praznikih. Hieng je hkrati opozoril na vlago, ki je poškodovala stene in stebričke. To so opažanja iz leta 2013, ne sedanja ocena vzdrževanja. [4]
Hieng zapiše tudi dve krajevni pripovedi. Prva govori o pastirjih, ki so v grmu za prezbiterijem našli podobico z naročilom za zidavo cerkve. Druga pripoveduje o materi in slepi deklici, ki naj bi ob izviru spregledala. To je versko in pripovedno izročilo, ne dokaz zdravilnosti vode ali zdravstveno priporočilo. Kip in pripovedi pojasnjujejo lokalno povezavo sv. Lucije s prošnjami za vid. [4]
Povezava s Polico in romarska srečanja
Arhivski pregled Nadškofijskega arhiva Ljubljana pri župniji Polica izrecno navede podružnično cerkev sv. Lucije v Dolah. Njeno historično matično območje poleg Dol zajema tudi Blečji Vrh, obe vasi pri Polici, Kožljevec, Malo Staro vas, Mali Konec, Peč, Polico in druge bližnje kraje. Pregled ob tem opozori na predhodno pripadnost župnijama Šmarje–Sap in Višnja Gora. [5]
Rožnovenska nedelja v romarskem izročilu
Petrič po poliški župnijski kroniki predstavi rožnovensko nedeljo kot glavni shod pri sv. Luciji. Kronist je med obiskovalci posebej omenil romarje z Ljubljanskega polja in iz ribniške smeri. S tem je cerkev dokumentirana tudi kot cilj širšega romanja, ne zgolj vaško svetišče. Gre za zgodovinski opis, zato je datum prihodnje slovesnosti treba preveriti v aktualnih župnijskih oznanilih. [3]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Lucije v Dolah pri Polici?
- Register jo umešča ob cesto jugovzhodno od vaškega jedra, pod Debelim hribom. [1]
- Ali je bila cerkev nekoč posvečena sv. Joštu?
- Da. Höfler pod tem posvetilom navaja omembi iz let 1481 in 1487. [2]
- Kdo je izdelal glavni oltar?
- Petrič navaja Jožefa Ambrožiča in leto 1717; pozneje ga je predelal Josip Šubic. [3]
- V katero krajevno skupnost sodijo Dole pri Polici?
- Po občinski predstavitvi so del krajevne skupnosti Polica. [6]
- S katero župnijo je cerkev povezana?
- Arhivski pregled jo vodi med podružnicami župnije Polica. [5]
- Kako daleč so Dole pri Polici od Grosuplja?
- Občinska predstavitev navaja približno sedem kilometrov. [6]
Viri predstavitve
- RNPD – Dole pri Polici, cerkev sv. Lucije, EŠD 2138
- Janez Höfler – Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij: Kranjska, 2015
- Franci Petrič – Dole pri Polici, 2005
- Primož Hieng – Lucijini zajemalki za zdrave oči, 2013
- Nadškofijski arhiv Ljubljana – Polica, Matricula Online
- Občina Grosuplje – Dole pri Polici
Lega
Cerkev stoji ob cesti jugovzhodno od jedra vasi Dole pri Polici, v dolini pod Debelim hribom.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Grosuplje
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Blečji Vrh - Cerkev sv. Benedikta
zadnja četrtina 13. stol., sredina 18. stol., prva četrtina 19. stol.
Cerkev stoji na severnem robu vasi Blečji Vrh.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 2137Blečji Vrh - Kapelica v vasi
prva četrtina 20. stol.
Kapelica stoji ob glavni cesti skozi naselje, v jugozahodnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 26204Brvace - Kapelica
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji ob cesti, v jugozahodnem delu zaselka Zgornje Brvace.
registrirana dediščinaEŠD 26226Cerovo - Kapelica Lurške Matere božje pod Taborom
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji jugozahodno od naselja Cerovo, severozahodno pod cerkvijo sv. Miklavža.
registrirana dediščinaEŠD 28460Čušperk - Kapela Žalostne Matere božje
druga četrtina 18. stol., 1742
Kapela stoji ob glavni cesti v središču naselja.
registrirana dediščinaEŠD 1907Čušperk - Kapelica v severnem delu vasi
19. stol.
Kapelica stoji ob cesti, v severnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 26219Dolenja vas pri Polici - Kapelica južno od vasi
zadnja četrtina 19. stol., 1875
Kapelica stoji ob cesti, južno od vasi.
registrirana dediščinaEŠD 26217Dole pri Polici - Kapelica v vasi
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji ob križišču, v južnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 26218Gatina - Cerkev sv. Janeza Krstnika
srednji vek, prva četrtina 17. stol., 19. stol.
Cerkev, obdana s pokopališčem, stoji severovzhodno od vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1832