Preskoči na vsebino

spomenik lokalnega pomena

Gora Oljka - Cerkev sv. Križa

Opis

Dvostolpna centralno zasnovana romarska baročna cerkev je bila zgrajena pod vodstvom arhitekta Jožefa Hofferja 1754-1757. Glavni oltar (F. Gallo), Bergantova slika, oprema iz 19. stol. Glavna izbočena fasada je pilastrsko členjena. Pod cerkvijo je urejeno svetišče z Božjim grobom.

Cerkev sv. Križa na Gori Oljki: baročna zasnova in oltar

Viri pregledani

Dvostolpna romarska cerkev na Gori Oljki povezuje baročno arhitekturo z Gallovim oltarjem in podzemnim svetiščem z Božjim grobom.

Zgodovinska črno-bela razglednica dvostolpnega pročelja cerkve sv. Križa na Gori Oljki z ohranjenimi muzejsko-arhivskimi oznakami.
Zgodovinska razglednica cerkve sv. Križa na Gori Oljki, 1928–1947. Vekoslav Kramarič, zbirka Slovenskega etnografskega muzeja f0037240, PD-Slovenia. Pretvorba v WebP; ohranjeni robovi in muzejske oznake, brez povečave ali izreza. Izvirnik fotografije · PD-Slovenia

Romarska cerkev nad Savinjsko dolino

Cerkev sv. Križa stoji na Gori Oljki, vzhodno nad Šmartnim ob Paki, v občini Polzela. Register jo opisuje kot dvostolpno, centralno zasnovano romarsko baročno stavbo. Izbočeno glavno pročelje je členjeno s pilastri, plitvo izstopajočimi navpičnimi elementi ob zidu. Knjižnična predstavitev Janka Germadnika na portalu Kamra umešča apnenčasti hrib na severovzhodni rob Spodnje Savinjske doline. [1][2][3]

Občinska predstavitev predhodnika sedanje cerkve povezuje s pogodbo med šoštanjsko lastnico in Malteškim viteškim redom. Po njej sta bila na gori najmanj od sredine sedemnajstega stoletja velik križ in kapela s kipoma svetih Jošta in Neže. Kamrina podrobnejša predstavitev leseno kapelo omenja najmanj od leta 1753. [1][2][3]

Pogodba, gradnja in dokončanje zvonikov

Germadnik kot verjetnega pobudnika gradnje navaja polzelskega komendatorja malteškega reda Franza Dominika Spinckha von Helfenthala. Gradnjo je podprla lastnica šoštanjske gospoščine, grofica Maria Carolina Inzaghi. Pravna vprašanja sta uredila s podrobno pogodbo, podpisano 27. avgusta 1754. Urban Pižorn, uporabnik zemljišča in podložnik gospoščine, se je odpovedal odškodnini za zemljišče ter bil oproščen dajatev zanj. [1][4]

Register gradnjo povezuje z arhitektom Jožefom Hofferjem in jo datira v leta 1754–1757. Germadnikov namenski zgodovinski opis pojasni daljši potek: graditi so začeli po podpisu pogodbe leta 1754 in v treh letih cerkev usposobili za bogoslužje. Gradnja celote je trajala še več kot desetletje. Oba zvonika so pozidali leta 1771, najpozneje leta 1773 pa je bila celota dokončana. [1][4]

Pri gradnji je okoliško prebivalstvo sodelovalo z delom in materialno pomočjo. Germadnik navaja tudi dokumente, po katerih je bila cerkev v celoti financirana z darovi. Kamen in pesek so pridobivali v neposredni okolici gradbišča; tamkajšnje jame v njegovem opisu pričajo o pridobivanju gradbenega materiala. Gradbišče na vrhu gore je bilo težko dostopno. [1][4]

Dva stolpa in podzemno svetišče

Kamrina predstavitev navaja, da je proti jugu obrnjeno pročelje široko 21 metrov. Stavba se od njega razteza 32 metrov proti severu. Južno pročelje z obeh strani zaključujeta zvonika, visoka 38 metrov. V registrskem opisu je poudarjena centralna zasnova, medtem ko podrobni knjižnični opis izpostavlja razmerje med širokim pročeljem, dolžino stavbe in visokima stolpoma. [1][3][4]

Pod glavno cerkvijo je podzemno svetišče z Božjim grobom. Germadnik njegovo tlorisno obliko opisuje kot kvadrat s stranicama osem metrov. Do njega vodita dva enaka hodnika, vsak dolg 11,30 metra. Namenska zgodovina pojasnjuje, da so ta prostor zgradili hkrati s cerkvijo, zato gre za del zasnove celotnega romarskega svetišča. [1][3][4]

Gallova zadnja večerja in Bergantova slika

Glavni oltar je delo kiparja Ferdinanda Galla. Osrednji prizor je zadnja večerja: sedeči apostoli v naravni velikosti z izrazitimi kretnjami ustvarjajo skupinsko uprizoritev. Občinska predstavitev posebej poudarja njihovo postavitev zunaj običajnega oltarnega okolja in neposreden stik z gledalcem. Ta opis pojasnjuje gledališki učinek oltarne skupine. [1][2]

Na oltarnem nastavku je slika Fortunata Berganta Kristus v vrtu Getsemani. Nad njo je veliki križ, pod njim kip Žalostne Matere Božje, ob njej pa kipa svetih Neže in Jošta. Register posebej izpostavlja Gallov oltar in Bergantovo sliko ter del cerkvene opreme umešča v devetnajsto stoletje. [1][2]

Požara, prenosi opreme in obnova

Knjižnična predstavitev navaja dva požara, maja 1837 in julija 1932. Občinska predstavitev pri polzelski cerkvi sv. Marjete opisuje drug pomemben poseg v opremo: steklena krsta z relikvijami svetega Teodorja je bila sprva na Gori Oljki. Leta 1788, ob odločbi o zaprtju cerkve v okviru jožefinskih reform, so relikvije prenesli na Polzelo. [2][3]

Odstavek iste občinske predstavitve o cerkvi sv. Miklavža na Vimperku navaja, da so tja leta 1857 prinesli orgle z Gore Oljke. Leta 1998 so na obravnavani cerkvi obnovili fasado in vse kamnite dele ter zunanjo osvetlitev. Posamezne prenose opreme in obnovo tako vir opisuje kot različne, datirane dogodke. [2][3]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Križa na Gori Oljki?
Na hribu Gora Oljka, vzhodno nad Šmartnim ob Paki, v občini Polzela. [1]
Kdo je zasnoval cerkev?
Register in knjižnična predstavitev gradnjo povezujeta z arhitektom Jožefom Hofferjem. [1]
Kdaj so cerkev zgradili?
Register navaja leta 1754–1757. Kamra pojasni, da je bila takrat usposobljena za bogoslužje, zvonika sta nastala leta 1771, celota pa je bila dokončana najpozneje leta 1773. [4]
Kaj predstavlja glavni oltar?
Ferdinand Gallo je oblikoval prizor zadnje večerje z apostoli v naravni velikosti. Na nastavku je Bergantova slika Kristus v vrtu Getsemani. [2]
Kaj je pod cerkvijo?
Podzemno svetišče z Božjim grobom, kvadratnega tlorisa osem krat osem metrov; do njega vodita dva enaka hodnika. [3]
Kdaj je cerkev prizadel požar?
Knjižnična predstavitev na portalu Kamra navaja dva požara: maja 1837 in julija 1932. [3]

Lega

Cerkev stoji na hribu Oljska gora, vzhodno nad naseljem Šmartno ob Paki.

Varstvene usmeritve

stavbe (strokovne zasnove 2008)

Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Gora Oljka - Cerkev sv. Križa
Foto: Fototeka INDOK: 2024, Grega Žorž. Slika je prikazana z uradnega strežnika registra.

Še v občini Polzela

Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.

Vsa dediščina v občini Polzela