registrirana dediščina
Goriča vas - Cerkev Imena Marijinega
Opis
Iz srednjeveške kapele (današnji prezbiterij) s prizidavami v 16. in 19. stol. zgrajena enoladijska cerkev. Glavni oltar sv. Družine (H. G. Geigerfelder, 17. stol.). V 16. stoletju pomembna božjepotna cerkev.
Cerkev Imena Marijinega v Goriči vasi: Geiger, Layer in oltarne slike
Viri pregledani
Cerkev Imena Marijinega stoji južno od Goriče vasi pri Ribnici, ob levem bregu Bistrice.

Ob Bistrici južno od Goriče vasi
Cerkev Imena Marijinega stoji južno od Goriče vasi, na travniku ob levem bregu Bistrice. Register kulturne dediščine navaja usmeritev stavbe od severozahoda proti jugovzhodu. Srednjeveška kapela je po registrskem opisu današnji prezbiterij; s prizidavami v šestnajstem in devetnajstem stoletju je nastala enoladijska cerkev. V šestnajstem stoletju je bila pomembna božjepotna cerkev. Glavni oltar je posvečen sveti Družini, register pa njegovo sliko pripisuje H. G. Geigerfelderju in sedemnajstemu stoletju. [1]
Ime kraja in cerkveni popisi
Janez Höfler v zgodovinski topografiji cerkev Marijinega imena označuje kot baročno in predelano. Ob Goriči vasi navaja krajevno ime Weichartsdorf ter listino z dne 8. maja 1241. V seznamu cerkvenih popisov pri tej podružnici našteva leta 1689, 1690, 1731, 1741, 1753 in 1783. Krajevne omembe iz leta 1241 ne enačimo z dokazanim datumom gradnje cerkve. [2]
Sveta Družina Mojstra HGG
Blaženka First v raziskavi ribniškega obdobja Mojstra HGG iz leta 2018 obravnava ohranjeno platno Sveta Družina v Goriči vasi. Njegov nastanek postavlja najverjetneje v zgodnja štirideseta leta sedemnajstega stoletja. Pod reprodukcijo dopušča tudi leto 1639. Romarska cerkev je bila po njeni razlagi v tem obdobju povečana in na novo opremljena. Sliko povezuje s Hansom Georgom Geigerjem plemenitim Geigerfeldom, znanim pod oznako Mojster HGG. [3]
Avtorica domneva, da je bila slika najprej umeščena v predhodnik sedanjega glavnega oltarja in zaradi prilagoditve novemu močno obrezana. Za predlogo je služil bakrorez Počitek na begu v Egipt Jana Sadelerja I. iz let 1594–1600. Sadeler je Marijin lik prevzel iz Doječe Madone Lodovica Carraccija iz leta 1592, Jožefovega pa iz Procaccinijevega Počitka na begu v Egipt iz leta 1587. First tako razloži povezavo lokalne oltarne slike z dvema bolonjskima jedkanicama. [3]
Raziskava spremembo zavetniškega imena povezuje z uvedbo praznika Marijinega imena po letu 1683. Valvasor je podružnico še poimenoval Naša ljuba Gospa, pri kraju pa je uporabljal tudi ime Stara cerkev. [3]
Slike iz devetnajstega stoletja
Ana Pucelj je v avtorski predstavitvi diplomskega dela iz leta 2013 posebej obravnavala oljne slike v podružnični cerkvi Marijinega imena v Goriči vasi. Layerjevo Sveto družino je datirala v leto 1817 in navedla mere 104 × 79 centimetrov. To je drugo delo od Geigerjeve slike, obravnavane v raziskavi Firstove. [4]
Umiranje svetega Jožefa neznanega avtorja je postavila na konec devetnajstega ali začetek dvajsetega stoletja; navedene mere platna so 199 × 90 centimetrov. Svetega Marka in svetega Janeza Evangelista je datirala v obdobje 1879–1928, z merami 46 × 38 centimetrov. Pri večji sliki svetega Marka, veliki 112 × 70 centimetrov, je zadnjo tretjino devetnajstega stoletja označila z vprašajem. [4]
V istem popisu sta Srce Marijino in Srce Jezusovo neznanega avtorja iz druge polovice devetnajstega stoletja, oba z merami 53,5 × 44 centimetrov. Prvo postajo križevega pota je pripisala Simonu Ogrinu, letu 1899 in olju na platnu velikosti 80 × 54 centimetrov. Predstavitev se pri fotografijah teh del sklicuje na Miho Indiharja. [4]
Zunanjščina na fotografiji iz maja 2023
Doremova fotografija z dne 6. maja 2023 kaže bočno stran cerkve čez travnik. Pred stavbo poteka nizek zid iz nepravilnih kamnov, za njo se dviga gozdnato pobočje. Ladja ima svetel omet in dolgo rdečo dvokapno streho. Na vidni steni sta dve ozki polkrožno zaključeni okni s temnima mrežama in svetlima obrobama. Pod streho poteka poudarjen vodoraven venec. [5]
Nižji prezbiterij na desni pokriva temna kovinska streha s poševnimi ploskvami in vidnimi navpičnimi spoji pločevine. Na njegovi vidni steni sta spodnje pravokotno okno in nad njim večja polkrožna odprtina. Med ladjo in prezbiterijem poteka odtočna cev. Nad levim delom stavbe se dviga zvonik z ozko koničasto rdečerjavo streho, kroglo in križem. Na vidni strani zvonika je visoka polkrožno zaključena odprtina; pod njo so temnejše lise ometa. Veliko listnato drevo zakriva del levega stavbnega zaključka. Ob desni strani so nižja streha sosednjega objekta in svetla kovinska vrata. Posnetek prikazuje zunanjščino leta 2023, ne cerkvene notranjščine. [5]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev Imena Marijinega?
- Južno od Goriče vasi, na travniku ob levem bregu Bistrice. [1]
- Kateri del je po registru srednjeveška kapela?
- Današnji prezbiterij. [1]
- Katero sliko v cerkvi raziskuje Blaženka First?
- Geigerjevo Sveto Družino, najverjetneje iz zgodnjih štiridesetih let sedemnajstega stoletja. [3]
- Katero letnico ima Layerjeva Sveta družina v popisu Ane Pucelj?
- Leto 1817. [4]
- Kdo je v predstavitvi naveden kot avtor prve postaje križevega pota?
- Simon Ogrin, leta 1899. [4]
- Kaj je vidno na zunanjem posnetku leta 2023?
- Bočna stran cerkve, zvonik, dve okni ladje in nižji prezbiterij za kamnitim zidom. [5]
Viri predstavitve
- Register kulturne dediščine: Goriča vas, cerkev Imena Marijinega, EŠD 2221
- Janez Höfler: Historična topografija predjožefinskih župnij na Slovenskem, Kranjska, tiskana stran 162, fizična 164
- Blaženka First: Ribniško obdobje Mojstra HGG, Kronika 66/3 (2018), str. 479–506; uporabljene str. 490, 498 in 502
- Ana Pucelj: Oljne slike iz obdobja od 1800 do 1914 v cerkvah ribniške župnije, avtorska predstavitev diplomskega dela, 26. oktober 2013
- Doremo: cerkev Imena Marijinega v Goriči vasi, 6. maj 2023, CC BY-SA 4.0
Lega
Cerkev, orientirana v smeri severozahod - jugovzhod, stoji na travniku na levem bregu Bistrice, južno od Goriče vasi.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Ribnica
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Dane pri Ribnici - Kapelica
19. stol.
Kapelica stoji ob cesti v vzhodnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 23070Dane pri Ribnici - Razpelo
prelom 19. stol. in 20. stol.
Razpelo stoji jugovzhodno od vasi, severno ob poti.
registrirana dediščinaEŠD 23071Dolenja vas pri Ribnici - Cerkev sv. Roka
prva četrtina 19. stol., 1818
Cerkev, orientirana v smeri sever - jug, stoji na Hribu v zahodnem delu vasi. Lipa na severni strani poudarja lego objekta v prostoru.
registrirana dediščinaEŠD 1784Dolenja vas pri Ribnici - Kapela sv. Marjete
16. stol.
Kapela stoji na polju na rahli vzpetini.
registrirana dediščinaEŠD 2748Dolenja vas pri Ribnici - Kapelica Brezjanske Matere božje
druga četrtina 20. stol., 1943
Kapelica stoji ob pešpoti, vzhodno od cerkve sv. Roka.
registrirana dediščinaEŠD 14760Dolenja vas pri Ribnici - Kapelica na Hribu
prelom 19. stol. in 20. stol., 1900
Kapelica stoji v križišču poti na Hribu, severozahodno od župnijske cerkve, v zahodnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 14761Dolenja vas pri Ribnici - Spominska kapelica
prva četrtina 20. stol., 1920, prva svetovna vojna
Kapelica stoji v Lončarski ulici, na zelenici na južni strani ulice.
registrirana dediščinaEŠD 14763Dolenji Lazi - Razpelo nasproti hiše Dolenji Lazi 2
prva četrtina 20. stol.
Razpelo stoji nasproti hiše Dolenji Lazi 2.
registrirana dediščinaEŠD 23082Dolenji Lazi - Razpelo pri hiši Dolenji Lazi 16
prva četrtina 20. stol.
Razpelo stoji ob cesti, pri hiši Dolenji Lazi 16.
registrirana dediščinaEŠD 23081