Hraše - Cerkev sv. Jakoba

Samotna cerkev severno od Hraš

Cerkev sv. Jakoba stoji severno od Hraš, osamljena sredi polja ob robu gozda. Vhod vodi skozi zvonikovo lopo. Register jo opisuje kot barokizirano gotsko enoladijsko cerkev s petosminskim prezbiterijem, ki ohranja zvezdasti rebrasti obok. Baročna notranja oprema vključuje zlati oltar iz leta 1647. Cerkev je samostojna stavba zunaj vaškega jedra, ne del strnjene ulične pozidave. [1]

Zgodnja omemba in poznogotska stavba

Höflerjeva historična topografija cerkev v Hrašah povezuje z omembo okoli leta 1118, pri kateri zavetnik še ni naveden. Lucija Fabjančič v Kamrini domoznanski predstavitvi piše, da je bila cerkev v Bertolfovi posesti in je dobila krstno ter pogrebno pravico. Opozarja, da ni gotovo, ali je tedaj stala na današnjem mestu; možnost lesene kapele ostaja domneva. [2][3]

Današnjo stavbo Kamrina predstavitev umešča najmanj na konec petnajstega stoletja. Iz tega časa sta ohranjena obokan prezbiterij in portal s trilistnim zaključkom. Höfler gotski kor z zvezdastim obokom postavlja pred leto 1500. Kamrina avtorica plastiko sklepnikov previdno povezuje s kamniško kamnoseško delavnico, zato to ostaja pripisana razlaga in ne nesporno ugotovljeno avtorstvo. [2][3]

V sedemnajstem stoletju je imela cerkev pred vrati lopo z lesenim zvonikom, v ladji pa lesen pevski kor. Poznejša barokizacija je prinesla zvonik in novo opremo sredine sedemnajstega stoletja. Kamrina predstavitev navaja tudi prenovi v letih 1986 in 2007. Starejši gotski deli so tako ohranjeni v stavbi, ki je doživela več poznejših posegov. [2][3]

Zvonikova lopa in trilistni portal

Cerkev ima pravokotno ladjo in ožji, večkotno zaključen prezbiterij. Pred glavnim vhodom se nad odprto lopo dviga zvonik z baročno čebulasto streho. Na zunanji strani lope je prazna niša. V njej je nekoč stal kip sv. Ane Samotretje, ki ga Kamrina predstavitev umešča v notranjost cerkve. V lopi je ohranjen poznogotski kamniti portal s trilistnim zaključkom, njegov zgornji del je oblikovan v treh zaobljenih izrezih. [2]

Gotska rebra in figuralni sklepnik

Ladja je banjasto obokana in ima na zahodnem koncu zidan pevski kor. Njene stene členijo stopnjevani pilastri in okna. Prezbiterij osvetljujejo tri šilasta okna. V njem je ohranjeno in delno rekonstruirano gotsko obokanje, katerega rebra sestavljajo rombasto-zvezdasto shemo. Rebra se opirajo na preproste konzole. Vrata iz prezbiterija vodijo v zakristijo, prislonjeno na južno stran cerkve. [2]

Med ohranjenimi sklepniki so rozete in figuralni sklepnik z Marijo ter detetom Jezusom. Kamrina avtorica na slednjem navaja vidne ostanke polihromacije, nekdanje barvne obdelave. Prezbiterijski obok zato ni opisan le po mreži reber, temveč tudi po ohranjenih kamnitih figurah in sledovih njihove poslikave. [2]

Zlati oltar iz leta 1647

Glavni oltar je datiran v leto 1647, njegova restavracija pa v leto 1877. V osrednji niši je kip sv. Jakoba iz osemnajstega stoletja. Kamrina predstavitev druge plastike označuje kot prvotne: sv. Urha, Miklavža, Petra in Pavla, Marijo z Jezusom ter sv. Lucijo in Barbaro. V hrbtu oltarja so uporabljene poslikane lesene plošče s svetniki v medaljonih. Stranska oltarja s plastiko in slikami sta posvečena sv. Antonu Puščavniku in sv. Ani. [1][2]

Dva nenavadna reliefa sv. Jakoba

V cerkvi sta ohranjena dva majhna lesena reliefa z motivoma sv. Jakoba. Prvi prikazuje Marijo na stebru: Jakob kleči pred stebrom, na katerem stoji Marija z Jezusom. Drugega Kamrina avtorica prepoznava kot motiv svetega Jakoba na konju, povezan z izročilom o pomoči krščanski vojski v mitski bitki proti Mavrom. Vendar je na reliefu rdeča zastava z zvezdo in polmesecem. Zakaj se razlikuje od bele zastave s križem, ki jo avtorica pričakuje pri tem motivu, ostaja nerazjasnjeno. [2]

Pripoved o kamnih in oddaljeni legi

Domoznanska predstavitev ohranja legendo, ki samotno lego pojasnjuje s premikanjem gradbenega kamenja. Domačini naj bi cerkev začeli zidati v vasi pod grajskim hribom, kamni pa naj bi se po čudežu premaknili na današnje mesto. Avtorica poleg tega omenja domnevo o uporabi materiala iz ruševin poznoantične vile, vendar obe razlagi izrecno označuje kot ugibanje. Nobena zato ne določa dokazanega nastanka cerkvene stavbe. [2]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Jakoba v Hrašah?

Severno od naselja, osamljena sredi polja na robu gozda. [1]

Kateri gotski del je ohranjen?

Prezbiterij z zvezdastim rebrastim obokom; register stavbo umešča v petnajsto stoletje. [1]

Iz katerega leta je glavni oltar?

Iz leta 1647; Kamrina predstavitev navaja restavracijo leta 1877. [2]

Kako je oblikovan vhod?

Vhod vodi skozi odprto zvonikovo lopo s poznogotskim kamnitim portalom s trilistnim zaključkom. [2]

Kaj upodablja figuralni sklepnik?

Marijo z detetom Jezusom; na njem so po Kamrini predstavitvi vidni ostanki nekdanje barvne obdelave. [2]

Komu sta posvečena stranska oltarja?

Sv. Antonu Puščavniku in sv. Ani. [2]