Kanal - Cerkev Marijinega vnebovzetja

Cerkev Marijinega vnebovzetja v Kanalu je sakralna stavba na glavnem trgu v neposredni bližini mostu čez Sočo. Gre za župnijsko cerkev, ki sodi med stavbno sakralno dediščino.

Sedanja cerkev je povezana z daljšim razvojem prostora. Na tem mestu je domnevno že v 13. stoletju stala starejša cerkev s kanalsko kaplanijo, ki je omenjena leta 1296, konec 14. stoletja pa je v njej že potekalo stalno bogoslužje. Ker stara stavba ni več zadoščala potrebam naselja, so leta 1431 zgradili novo cerkev v gotskem slogu. Posvečena je bila leta 1439.

Današnjo stavbo sestavljata gotski prezbiterij, sezidan leta 1431, in pozneje preoblikovana ladja. Prezbiterij ima zunanje opornike in tristran zaključek, ladja pa je bila barokizirana ter dopolnjena s stranskima kapelama. Ob severni steni vhodne fasade stoji zvonik. Na vzhodno steno severne kapele je prislonjena zakristija. Cerkev je dolga 30 metrov; prezbiterij je širok 6 metrov, ladja pa 10 metrov.

Pomemben prelom v njeni podobi je povzročil požar leta 1632. Po njem je bila cerkev v obdobju od 1632 do 1670 obnovljena in barokizirana. Do leta 1782 je cerkev obdajalo pokopališče, nato so ga preselili k cerkvi sv. Ane. V zadnji četrtini 18. stoletja in še leta 1899 je bila stavba znova deležna posegov; tedaj so v okviru regotizacije prezbiterijskim oknom dali domnevno prvotno podobo iz 15. stoletja.

V notranjosti izstopa baročni oltar iz leta 1760. Izdelan je bil v goriški kamnoseški delavnici in kaže vplive beneške umetnostne tradicije. Nad njim je baldahin, ob njem pa kipi svetnikov, med njimi sv. Valentina, sv. Janeza Nepomuka, sv. Pavla in sv. Petra. Oltarna slika Vnebovzete Matere Božje je iz leta 1960.

Cerkev je bila poškodovana tudi med prvo vojno, po tem pa obnovljena. Leta 1991 so v prezbiteriju vgradili nova vitražna okna.