registrirana dediščina
Kromberk - Cerkev Marije Tolažnice
Opis
Cerkev je bila zgrajena 1920-26 v neoromanskem slogu namesto cerkve iz 1872, ki je bila poškodovana v prvi vojni. Sestavljajo jo ladja pravokotnega tlorisa, nekoliko ožji, polkrožno sklenjen prezbiterij, zakristija in prostostoječi zvonik. Oprema je sočasna, oltarna slika J. Kastnerja ml. (po 1872).
Cerkev Marije Tolažnice v Kromberku: neoromanska stavba in ohranjena oltarna slika
Viri pregledani
Cerkev Marije Tolažnice v Kromberku je nastala po prvi svetovni vojni na mestu poškodovane predhodnice.

Izbira novega cerkvenega središča
Cerkev Marije Tolažnice stoji sredi Kromberka v občini Nova Gorica. Register kulturne dediščine jo opisuje kot neoromansko stavbo, zgrajeno med letoma 1920 in 1926 namesto cerkve iz leta 1872, poškodovane v prvi svetovni vojni. Sestavljajo jo pravokotna ladja, nekoliko ožji polkrožno zaključeni prezbiterij, zakristija in samostojen zvonik. [1][3]
Vojko Pavlin v župnijskem glasilu iz novembra 2007 pojasnjuje izbiro lokacije novega vikariatnega središča. Starejši cerkvi sv. Katarine in Svete Trojice sta bili oddaljeni od dela prebivalcev. Med predlogi so bili kraj Pri Malnu ob meji med Kromberkom in Lokami, prostor pod gradom in Strženišče. Izbrali so slednjega, po izračunih oddaljenosti prebivalcev od središča. [1][3]
Prva cerkev in posvetitev leta 1874
Strokovna predstavitev Vanje Dimc z dopolnitvami Helene Seražin začetek gradnje predhodnice veže na 5. maj 1869, ko so položili temeljni kamen na zemljišču, ki ga je daroval grof Coronini. Dokončanje navaja za leto 1872, bogoslužje pa že za leto prej. Pavlin redno bogoslužje postavlja v leto 1872, po prihodu prvega kromberškega vikarja Jožefa Bajca konec leta 1871. [2][3]
Po Pavlinovem zapisu je cerkev 18. oktobra 1874 posvetil goriški nadškof Andrej Gollmayr. Praznik posvetitve so obhajali tretjo nedeljo oktobra; na mali šmaren je bila maša s slovesno procesijo in udeležbo solkanskega župnika. Bajc je najprej stanoval v Coroninijevem gradu, leta 1873 pa se je preselil v nov dom za vikarja. [2][3]
Začasna cerkev in povojna obnova
Pavlin opisuje evakuacijo vaščanov avgusta 1916 ter preselitev vikariatnega urada v Cerknico. Tam je vikar Vinko Vodopivec ostal več kot dve leti in opravljal službo organista in kaplana. Po vrnitvi urada na Goriško oktobra 1918 je najprej prebival v Gorici, nato leta 1919 v Lokah, kjer je bogoslužje potekalo v majhnem prostoru. [2][3]
V bližini porušene cerkve so postavili začasno zidano barako za cerkev in župnišče. Septembra 1921 jo je blagoslovil solkanski župnik Jakob Rejec. Strokovna predstavitev navaja Vodopivčevo prošnjo goriški okrajni sodniji 29. junija 1920 za ugotovitev vojne škode. Še istega leta so s tristo tisoč lirami vojne odškodnine začeli zidati sedanjo cerkev. Sedanja cerkev je bila dokončana leta 1926 in posvečena 8. septembra 1927. [2][3]
Zvonik, mozaik in strop
Strokovni opis samostojen zvonik umešča vzhodno od prezbiterija, pritlično zakristijo pa na južno stran stika ladje in prezbiterija. Zunanjščino oblikujejo rdeča opeka ter beli in rumenkasti omet. Nad stopnjevanim vhodnim portalom je krožna rozeta. V vrhnjem nadstropju zvonika so na vseh štirih straneh dvojne zvonove odprtine. [2]
V luneti, polkrožnem polju nad vhodom, je bila nekoč slika Emme Galli. Nadomestil jo je mozaik z Marijino podobo, delo Rafaela Nemca. Kasetirani strop ladje sestavljajo leseni prečniki in kvadratne eternitne plošče z rastlinskimi ornamenti. Prezbiterij je obokan z banjastim obokom. Morebitno avtorstvo Maksa Fabianija strokovni vir podaja samo kot možnost, na podlagi podobnosti s šempetrsko cerkvijo. [2]
Dimc in Seražin razlikujeta izvedeno stavbo od načrtov, ohranjenih v kromberškem župnijskem arhivu. V prvotnem predlogu bi zvonik stal ob prezbiteriju s tristranim zaključkom, zakristije ne bi bilo, nad portalom pa bi bilo trodelno okno. Predvidena notranja členitev bi povezovala stenske pilastre s polkrožnimi loki. Dejanska cerkev ima ločen zvonik, polkrožni prezbiterij in zakristijo, zato načrtovanih rešitev ne predstavljamo kot opis zgrajene stavbe. [2]
Kastnerjeva Marija in Srce Jezusovo
V cerkvi so trije neoromanski oltarji iz časa povojne postavitve in opremljanja. Glavni je tabernakeljskega tipa in posvečen Materi Božji. V desnem stranskem oltarju je slika Marije, tolažnice žalostnih, dunajskega slikarja Josefa Kastnerja mlajšega. Pred prvo svetovno vojno je bila v večjem glavnem oltarju stare cerkve; pred razdejanjem so jo zaščitili in prepeljali v Cerknico. [2]
Levi stranski oltar je posvečen Srcu Jezusovemu. Njegova slika je delo Emme Galli iz leta 1937. Strokovna predstavitev njeno sakralno ustvarjanje povezuje s povojno obnovo cerkva. Kastnerjeva rešena slika tako izvira iz prejšnje opreme, drugi oltarji pa pripadajo poznejši obnovljeni stavbi. [2]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev Marije Tolažnice?
- Sredi Kromberka v občini Nova Gorica. [1]
- Kdaj so posvetili predhodnico današnje cerkve?
- Goriški nadškof Andrej Gollmayr jo je posvetil 18. oktobra 1874. [3]
- Kdaj je bila posvečena sedanja cerkev?
- 8. septembra 1927, po dokončanju leta 1926. [2]
- Kdo je izdelal Marijin mozaik nad vhodom?
- Primorski slikar in restavrator Rafael Nemec. [2]
- Kje je Kastnerjeva slika Marije Tolažnice?
- V desnem stranskem oltarju; pred prvo svetovno vojno je bila na glavnem oltarju stare cerkve. [2]
- Kaj je v levem stranskem oltarju?
- Slika Srca Jezusovega, ki jo je leta 1937 naslikala Emma Galli. [2]
Lega
Cerkev stoji sredi vasi Kromberk.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Nova Gorica
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Banjšice - Cerkev sv. Duha
tretja četrtina 18. stol., 1771, prva polovica 20. stol.
Cerkev stoji na griču severovzhodno od naselja.
registrirana dediščinaEŠD 3556Banjšice - Kajeva kapelica
zadnja četrtina 19. stol., 1880, druga četrtina 20. stol., 1931
Kapelica stoji v zaselku Mrcinje, v bližini hiše Banjšice 42.
registrirana dediščinaEŠD 19495Bate - Cerkev Marijinega vnebovzetja
16. stol., 20. stol.
Cerkev stoji na manjši vzpetini v zaselku Jelaršče, jugozahodno od zaselka Podlaka.
registrirana dediščinaEŠD 3558Bate - Cerkev sv. Križa
tretja četrtina 17. stol., 1661, tretja četrtina 19. stol., 1867, prva polovica 20. stol.
Cerkev s pokopališčem stoji ob cesti sredi vasi.
registrirana dediščinaEŠD 3557Bate - Kapelica pri mostu
prva četrtina 20. stol.
Kapelica stoji na začetku vasi, pri mostu čez potok Banjšček, nasproti hiše Bate 7.
registrirana dediščinaEŠD 19496Branik - Cerkev sv. Antona
sredina 17. stol., sredina 18. stol.
Cerkev stoji na platoju pod rihemberškim gradom.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 3574Branik - Cerkev sv. Urha
prelom 12. stol. in 13. stol., zadnja četrtina 15. stol., 16. stol., 1507, 1534, prva četrtina 17. stol., 1605, 19. stol., 1828
Cerkev stoji na vzpetini, v delu vasi Branik, imenovanem Britof.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 3573Branik - Stebrno znamenje
druga četrtina 19. stol., 1830
Znamenje stoji ob križišču cest, ki vodita proti Sežani in Komnu.
registrirana dediščinaEŠD 21713Čepovan - Cerkev sv. Janeza Krstnika
prva četrtina 16. stol., 1523, tretja četrtina 16. stol., 1550, 1557, zadnja četrtina 17. stol., 1697, druga četrtina 19. stol., 1840
Cerkev stoji na severnem koncu vasi Čepovan.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 3610