registrirana dediščina
Ljubljana - Cerkev Marije Pomočnice na Rakovniku
Opis
Cerkev, oblikovana v psevdohistoričnem slogu z naslonom na angleško trdnjavsko arhitekturo, s tlorisom v obliki latinskega križa. Arhitekt M. Ceradini iz Torina, 1904-1924.
Cerkev Marije Pomočnice na Rakovniku
Viri pregledani
Cerkev Marije Pomočnice stoji v salezijanskem kompleksu na jugozahodnem pobočju Golovca v Ljubljani. Register njeno gradnjo datira v leta 1904–1924.

Salezijanska cerkev pod Golovcem
Cerkev stoji zahodno od Dolenjske ceste. Register jo opisuje kot stavbo v psevdohistoričnem slogu z naslonom na angleško trdnjavsko arhitekturo. Tloris ima obliko latinskega križa. Načrtoval jo je M. Ceradini iz Torina. V registru je poleg imena Marije Pomočnice naveden tudi sinonim salezijanska cerkev. [1]
Od začetka gradnje do dokončanja
David Petelin navaja, da je načrte za cerkev in zavod izdelal italijanski arhitekt Mario Ceradini, profesor na Albertinski akademiji v Torinu. Temeljni kamen svetišča so blagoslovili leta 1904. Leta 1908 se je gradnja ustavila; zavod je bil dokončan naslednje leto, cerkev pa šele leta 1924 po nadaljevanju del po prvi svetovni vojni. [2]
Petelin opisuje opečno cerkev brez zunanjega ometa. Stene členijo pasovi rdečkastega umetnega kamna, iz katerega so oblikovani tudi glavni portal, pročelje in široki okenski okvirji. Leta 1931 je Herman Hus za salezijansko ustanovo pripravljal načrte ureditvenih del, med njimi cerkve, ter regulacijske načrte samostana in okolice. Med poznejšimi posegi avtor posebej navaja ureditev dohoda v kripto iz zakristije. [2]
Spremembe notranjega prostora
Prvi salezijanci so na Rakovnik prišli novembra 1901 in uredili preprosto kapelo z Marijino sliko. Družinina predstavitev opisuje nadaljevanje gradnje leta 1923 s pomočjo dobrotnikov iz vse Slovenije. Ob posvetitvi naslednje leto je procesija s kipom Marije Pomočnice šla od križevniške cerkve na Rakovnik. Rakovniška župnija deluje od leta 1956. [3]
Arhitekt Robert Dolinar je v intervjuju maja 2024 opisal zgodnjo notranjost z intenzivno obarvanimi stenami, rastlinskimi ornamenti in podobami svetnikov. Približno petdeset let po nastanku cerkve so okrasje prepleskali, rebra poudarili z rdečo barvo ter vzdolž ladje in prezbiterija dodali betonske balkone. Ti so prostor višinsko razdelili na dva dela. Veliki lestenci so povečali osvetljenost notranjosti. [3]
Prenovo leta 2024 je vodil Dolinar. Po njegovem neposrednem pričevanju so cerkev zaprli po prazniku svetih treh kraljev in prenovljeno odprli na cvetno nedeljo. Med deli so odstranjevali plasti prejšnjih ureditev, odkrivali prekrite elemente in jih vključili v prenovljeno celoto. Pri zasnovi je poudarjal navpičnost, slokost in lahkost, značilne za gotsko arhitekturo. [3]
Kaj je predvideval idejni projekt
Župnijska predstavitev stoletnice navaja, da so salezijanci Roberta Dolinarja angažirali leta 2021. Njegov objavljeni idejni projekt je poleg nove osvetlitve in pleskanja predvidel preureditev prezbiterija ter povezovanje notranjega prostora. [4]
Predlagal je nižjo postavitev oltarja med ladjo in stranski kapeli. S tem bi se osrednja os odprla proti tabernaklju in kipu Marije Pomočnice. Vzdolž ladje in galerij je načrtoval nov notranji ovoj z ritmom navpičnih elementov. Ta naj bi povezal prostor za informacije in pobožnosti, spovednice in relikviarija; v stranski kapeli je predvidel grob Andreja Majcna. Ovoj je zasnoval tudi kot zvočno opno za izboljšanje akustike. Ureditev ladje in prezbiterija je bilo po projektu mogoče izvajati ločeno. To so izrecno načrtovani posegi iz objavljene zasnove. [4]
Stoletnica in novi oltar leta 2024
Uradno poročilo z 8. septembra 2024 opisuje romarski shod ob prazniku Marijinega rojstva in stoletnici posvetitve svetišča. Soboški škof Peter Štumpf je med mašo posvetil novi oltar. Slovesnost je vključila spomin na Andreja Majcna in čestitke župnijskim zakonskim jubilantom. [5]
Štumpf je v homiliji spomnil na blagoslov prenovljene cerkve 25. maja istega leta, ki ga je opravil kardinal Ángel Fernández Artime. Prvotno posvetitev cerkve je pripisal kardinalu Janezu Caglieru in datumu 8. september 1924. Pri posvetitvi novega oltarja je napovedal maziljenje s sveto krizmo in uporabo kadila; novi oltar je tako jasno ločen od stoletnice posvetitve same stavbe. [5]
Pročelje na fotografiji iz leta 2014
Grmekova fotografija iz aprila 2014 kaže pročelje z dvema visokima stolpastima deloma. V zgornjem delu vsakega je velika okrogla odprtina s cvetasto členitvijo, pod njo pa skupina ozkih odprtin. Osrednji vhod je poudarjen s koničastim lokom. Nad njim je veliko okno, višje pa kip v niši in križ. Fotografija prikazuje zunanjščino pred prenovo notranjosti leta 2024. [6]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji rakovniška cerkev Marije Pomočnice?
- V salezijanskem kompleksu na jugozahodnem pobočju Golovca, zahodno od Dolenjske ceste v Ljubljani. [1]
- Kdo je izdelal načrte za cerkev?
- Italijanski arhitekt Mario Ceradini iz Torina. [2]
- Kdaj je bila cerkev prvič posvečena?
- 8. septembra 1924; posvetil jo je kardinal Janez Cagliero. [5]
- Kdo je vodil prenovo notranjosti leta 2024?
- Arhitekt Robert Dolinar. Cerkev so prenovljeno odprli na cvetno nedeljo leta 2024. [3]
- Kaj je predvidevala nova ureditev prezbiterija?
- Nižjo postavitev oltarja med ladjo in stranski kapeli ter odprto os proti tabernaklju in kipu Marije Pomočnice. [4]
- Kdaj je bil posvečen novi oltar?
- 8. septembra 2024 ga je posvetil soboški škof Peter Štumpf. [5]
Viri predstavitve
- RNPD — Ljubljana, Cerkev Marije Pomočnice na Rakovniku, EŠD 1993
- David Petelin — Cerkvena arhitektura v Ljubljani med obema svetovnima vojnama (1918–1941), Res novae 9/1, 2024, str. 110–111
- Patricija Gril — Prej in potem: o prenovi rakovniške cerkve z arhitektom Robertom Dolinarjem, Družina, 21. maj 2024
- Don Bosko Rakovnik — Stoletnica, idejni projekt Roberta Dolinarja
- Katoliška cerkev — Škof Štumpf na Rakovniku, poročilo in celotna homilija, 8. september 2024
- Mihael Grmek — Cerkev Marije Pomočnice 01, 2. april 2014, CC BY-SA 3.0; Commons izrez ModriDirkac, 2019
Lega
Cerkev stoji v sklopu salezijanskega kompleksa, na jugozahodnem pobočju Golovca, zahodno od Dolenjske ceste.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Ljubljana
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Besnica - Kapelica
prva polovica 20. stol.
Kapelica stoji v Spodnji Besnici ob križišču, kjer se združita poti iz Sostra in Podgrada.
registrirana dediščinaEŠD 18458Črna vas - Cerkev sv. Mihaela
druga četrtina 20. stol., 1937-1939
Cerkev stoji na zahodni strani Črne vasi na Barju, nedaleč od odcepa Ižanske ceste.
spomenik državnega pomenaEŠD 79Črna vas - Kapelica pri hiši Črna vas 229
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji ob hiši Črna vas 229.
registrirana dediščinaEŠD 11547Janče - Cerkev sv. Nikolaja
zadnja četrtina 17. stol., 18. stol., 19. stol., 1830, 1880
Cerkev sv. Nikolaja stoji sredi pokopališča, južno od ceste, v vasi.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1863Janče - Kapela Rožnovenske Matere božje
zadnja četrtina 19. stol., 1897
Kapela stoji na južni strani ceste jugozahodno od vasi Janče.
registrirana dediščinaEŠD 18816Javor - Cerkev sv. Ane
prva četrtina 20. stol., 1906-1908
Cerkev stoji jugovzhodno od naselja, severno od ceste Javor - Roje.
registrirana dediščinaEŠD 1864Ljubljana - Ambient cerkve sv. Štefana v Štepanji vasi
druga četrtina 16. stol., 1526 (omemba), tretja četrtina 17. stol., 1653-1654, 1673-1674, druga četrtina 18. stol.
Ambient cerkve je vzhodno od Gruberjevega prekopa v severnem delu Štepanje vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2001Ljubljana - Cerkev Device Marije pomočnice
prva četrtina 18. stol., 1714-1715
Cerkev stoji na severni strani samostana Križanke, na Trgu francoske revolucije.
spomenik državnega pomenaEŠD 1589Ljubljana - Cerkev Kristusovega učlovečenja v Dravljah
zadnja četrtina 20. stol., 1985
Dravlje. Južno od stare cerkve in pokopališča.
registrirana dediščinaEŠD 4158