Ljubljana - Cerkev Marijinega obiskanja na Rožniku

Cerkev Marijinega obiskanja na Rožniku

Cerkev stoji na vrhu Rožnika v Ljubljani. Registrski opis jo predstavlja kot baročno dvoransko stavbo iz let 1740–1747, katere notranjščina in zunanjščina sta bili v devetnajstem stoletju močno spremenjeni. Ob stavbi se prepletata starejša romarska zgodovina in poznejša skrb ljubljanskih frančiškanov. Njene oltarne podobe in oprema povezujejo Valentina Metzingerja, Jurija Šubica, Janeza Potočnika in delavnico Feliksa Tomana. [1][2]

Starejša cerkev in baročna zidava

Helena Seražin v strokovni predstavitvi ZRC SAZU navaja obstoj cerkve leta 1461. Stala je na griču Rosenbach, v bližini lazareta, kamor so se prebivalci Ljubljane umikali ob kugi, in je bila podružnica župnije sv. Petra. Po njenem povzetku Valvasorjevega zapisa iz leta 1689 je imela tri oltarje. Glavni je bil posvečen cerkveni zavetnici, stranska pa Kristusovemu rojstvu in Janezu Krstniku. [1][2][4]

Janez Höfler obstoj cerkve leta 1461 povezuje z ustanovitvijo ljubljanske škofije: skupaj z matično župnijo sv. Petra je bila zamenjana za mengeško župnijo. Navaja pričevanje pisma, omenjenega v vizitaciji leta 1668. Posvetitev nove stavbe pripisuje škofu Ernestu Amadeju Attemsu. [1][2][4]

Predhodnica baročne stavbe je bila gotska cerkev, povečana sredi sedemnajstega stoletja pod vodstvom Abondia Donina. Novo cerkev strokovni opis datira v obdobje 1740–1746: obokanje v leto 1741, posvetitev pa v 13. avgust 1747. Registrska datacija 1740–1747 vključuje nekoliko širši razpon. Načrte pripisujejo Candidu Zullianiju, pri dokončanju zunanjščine pa dopuščajo sodelovanje Matije Perskyja. Obe avtorski povezavi sta pripis, ne dokumentirana gotovost. [1][2][4]

Seražin omenja tudi kamnoseka Franca Grumnika, ki je do leta 1744 verjetno izdeloval stavbno pohištvo. Za njim je dela prevzel Lodovico Bombasi, povezan s tlakovanjem cerkve. Gre za podatke o posameznih gradbenih nalogah, ne za druge avtorje celotnega arhitekturnega načrta. [1][2][4]

Zaprtje, poškodbe in ponovna uporaba

Leta 1785 so cerkev ob jožefinskih reformah zaprli. Ob francoskem obstreljevanju Ljubljane leta 1809 je bila poškodovana; opremo so prenesli k sv. Petru. Leta 1814 so jo na prošnjo okoliških občin ponovno odprli in del opreme vrnili. Prenova leta 1823 je posebej spremenila pročelje, ki je dobilo členitev s pilastri oziroma plitvimi stenskimi slopi. [2]

Frančiškani so cerkev dobili v upravo leta 1826. Deset let pozneje je po strokovnem opisu postala njihova podružnica in dobila posvetitev Marijinemu obiskovanju. Tako sta menjava upravljavcev in razvoj njenega poimenovanja povezana s spremembami devetnajstega stoletja, ne z nastankom prve srednjeveške cerkve. [2]

Slike in oltarji

Metzinger je leta 1746 izdelal tri oltarne slike. Nekdanja glavna podoba je prikazovala Marijo z Jezusom, ki jo nosijo angeli, spodaj pa cerkev na Rožniku z romarji; slika je izgubljena. Pozneje jo je nadomestilo Marijino obiskovanje Jurija Šubica, datirano približno v leti 1887–1888. Seražin v oltarju navaja kopijo iz leta 1944, original pa v ljubljanskem frančiškanskem samostanu. [2]

Iz samostanske zbirke omenja tudi Metzingerjevo sliko Kozme in Damijana, prvotno z levega oltarja. Njegova Marija Magdalena je v strokovni predstavitvi navedena v desnem oltarju. [2]

Podoba Kozme in Damijana je tudi podpisana in datirana: Seražin prebere začetnici V. M. in letnico 1746. Pri Magdaleni navaja drugačen podpis, Pototschnig, s katerim je Janez Potočnik zaznamoval svoj poseg leta 1818. [2]

Delavnica Feliksa Tomana je v letih 1887, 1892 in 1895 izdelala tri neorenesančne oltarje in prižnico. Stranska oltarja spremljajo štirje leseni, belo obarvani baročni kipi iz sredine osemnajstega stoletja. Križev pot na ladijskih stenah je delo Janeza Potočnika iz leta 1802; čas njegove namestitve strokovni opis dopušča šele ob poznejši prenovi. [2]

Rožniška Madona v samostanski zakladnici

Zakladnica Rožniško Madono označuje za enega redkih ohranjenih gotskih sakralnih predmetov v osrednji Sloveniji. Polihromirani kip ima večbarvno obdelano površino; predstavlja starejšo plast rožniške umetnostne dediščine od baročne cerkve iz osemnajstega stoletja. [3]

Župnijska predstavitev zakladnice na Prešernovem trgu med srednjeveškimi predmeti izrecno opisuje polihromirano gotsko Rožniško Madono iz sredine petnajstega stoletja. Ta predmet je predstavljen v samostanski muzejski zbirki, zato ga ne opisujemo kot današnjo oltarno opremo cerkve na Rožniku. [3]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev Marijinega obiskanja?

Na vrhu Rožnika v Ljubljani. [1]

Kdaj je nastala baročna cerkev?

Helena Seražin navaja gradnjo 1740–1746, obokanje 1741 in posvetitev 13. avgusta 1747. [2]

Kdo je izdelal oltarne slike?

Valentin Metzinger je leta 1746 naslikal tri oltarne podobe; poznejše Marijino obiskovanje je delo Jurija Šubica. [2]

Kaj je cerkev dobila ob prenovi leta 1823?

Pročelje je dobilo pilastrsko členitev, torej plitve stenske slope. [2]

Kdo je izdelal poznejše oltarje in prižnico?

Delavnica Feliksa Tomana jih je v neorenesančnem slogu izdelala v letih 1887, 1892 in 1895. [2]

Kje je predstavljena Rožniška Madona?

Župnijski opis jo uvršča v frančiškansko samostansko zakladnico na Prešernovem trgu v Ljubljani; gre za polihromirani gotski kip iz sredine petnajstega stoletja. [3]