registrirana dediščina
Ljubljana - Cerkev sv. Andreja v Zgornjem Kašlju
Opis
V jedru poznogotska cerkev na lokaciji starejše cerkve je v virih prvič omenjena 1520. Večje prezidave v 18. stol. v poznobaročnem slogu. Bogata notranja oprema iz druge polovice 19. stol.
Cerkev sv. Andreja v Zgornjem Kašlju
Viri pregledani
Cerkev sv. Andreja v Zgornjem Kašlju združuje poznogotsko jedro, baročne prezidave in opremo iz druge polovice devetnajstega stoletja.

Poznogotsko jedro in baročna preobrazba
Register cerkev opisuje kot v jedru poznogotsko stavbo na lokaciji starejše cerkve. Prvo pisno omembo postavlja v leto 1520. Večje prezidave v osemnajstem stoletju so ji dale poznobaročno podobo. Posebej poudarja bogato notranjo opremo iz druge polovice devetnajstega stoletja. [1]
Natalis de Turre in posvetitev leta 1520
Župnijski zgodovinski prispevek navaja natančen datum posvetitve: 16. september 1520. Cerkev je posvetil Natalis de Turre, namestnik ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja. Poleg glavnega oltarja sv. Andreja sta bila v njej stranska oltarja sv. Barbare in sv. Ahacija. [2]
Prispevek nastanek kašeljske cerkve povezuje z ljudskim izročilom o zaobljubi domačinov za rešitev nadlog. [2]
Od starih oltarjev do oltarja sv. Neže
Zgodovinski pregled Sare Blažun povzema vizitacijo iz leta 1631, v kateri sta omenjena stranska oltarja sv. Barbare in sv. Ahacija. Zaradi slabega stanja so ju odstranili. Do osemnajstega stoletja je cerkev dobila novo stransko oltarno posvetilo sv. Neži. Avtorica navaja tudi, da so se bogoslužja pri sv. Andreju udeleževali prebivalci Zaloga, ki takrat ni imel lastne cerkve. Kašelj je bil od leta 1783 vključen v župnijo Device Marije v Polju. [3]
Po tem pregledu so z ustanovitvijo samostojne župnije leta 1975 naslednje leto obnavljali župnišče in zunanjost cerkve. [3]
Kaj zabeleži Höfler
Ob vizitaciji leta 1668 je bil po Höflerju kor nov. Njegov topografski pregled opisuje prezidavo po potresu leta 1895. Novo župnijsko cerkev Angelov varuhov v Zalogu datira v leti 1999–2000. [6]
Potres in preneseni kip Žalostne Matere Božje
Neposredna župnijska predstavitev podružnice poudarja, da je velikonočni potres 14. aprila 1895 močno poškodoval sv. Andreja. Po njenem opisu so domačini cerkev hitro vrnili v predpotresno stanje. Ob ustanovitvi župnije leta 1975 se je pokazala potreba po temeljiti obnovi in preureditvi nekdanje kaplanije v župnišče. [4]
Ista predstavitev pri opisu odstranjene vaške kapele v Zalogu navaja, da je njen kip Žalostne Matere Božje ohranjen v stranskem oltarju cerkve sv. Andreja. Kapela je stala ob Zaloški cesti. [4]
Hilzerjevi zvonovi in novejše obnove
Župnijska kronologija navaja, da so 26. novembra 1894 med močnim sneženjem v Kašelj pripeljali tri na novo prelite zvonove. Ulili in blagoslovili so jih v livarni Petra Hilzerja v Dunajskem Novem mestu. Po potresu so jih 7. maja 1895 sneli iz močno poškodovanega zvonika in shranili v leseni lopi ob cerkvi. [5]
V nadaljevanju kronologija elektrifikacijo zvonov postavlja v leto 1990 in prenovo notranjosti v leto 1997. Obnovo župnišča in zunanjosti posebej beleži že leta 1975, z dokončanjem v avgustu. [5]
Starejši popis cerkvenih dragocenosti po Koblarjevem poročilu iz leta 1895 opisuje odvzem 27. novembra 1526: kašeljski cerkvi so vzeli bakren kelih s pateno in oseminštirideset krajcarjev. Predmeti in gotovina so bili namenjeni financiranju obrambe pred Turki po ukazu nadvojvode Ferdinanda I. [5]
V letu 1967 kronologija zabeleži začetek rednega maševanja v Kašlju ob prihodu kaplana Janeza Riharja iz župnije Polje. Kot prvega župnika nove župnije imenuje Francija Frantarja. [5]
Cerkev na fotografiji avgusta 2025
Ajznponarjev posnetek z dne 7. avgusta 2025 kaže cerkev z visokim zvonikom za nižjim, poligonalno zaključenim delom stavbe. Na zvoniku sta vidni polkrožni odprtini in okrogli polji nad njima. Streha zvonika je izrazito koničasta, njeno vznožje oblikujejo manjši zatrepi. Nižji cerkveni del ima veliko polkrožno odprtino na zaključku ter ožji stranski okni. Obzidje ločuje cerkev od travnate površine v ospredju. [7]
Oba vidna dela zvonika imata pod strešnimi zatrepi svetli okrogli polji, nižje pa podolgovati odprtini z lesenimi lamelami. Svetlo pročelje je členjeno s pasovi ob vogalih in ob robovih odprtin. Na strehi zaključnega dela se vidijo rdečkaste vrste kritine, pod kapom pa temen žleb. Od njega se ob vogalu spušča odtočna cev. Dve ozki odprtini na stranski steni nižjega dela sta pravokotni; manjša odprtina nad njima je bliže robu stavbe. Svetla stena ima pri tleh ločen, temnejši podzidek. Na nizkem obzidju so vidni svetli in temni kamni. Za cerkvijo rastejo visoka drevesa, v ospredju pa je odprta travnata površina. [7]
Pogosta vprašanja
- Kakšno stavbno jedro ima cerkev?
- Poznogotsko jedro s poznobaročnimi prezidavami iz osemnajstega stoletja. [1]
- Kdaj in kdo je posvetil cerkev?
- 16. septembra 1520 jo je posvetil Natalis de Turre kot namestnik ljubljanskega škofa. [2]
- Katerima svetnikoma sta bila posvečena nekdanja stranska oltarja?
- Sv. Barbari in sv. Ahaciju. [2]
- Od kod izvira kip Žalostne Matere Božje?
- Po župnijskem opisu iz nekdanje vaške kapele ob Zaloški cesti v Zalogu. [4]
- Katera livarna je izdelala zvonove iz leta 1894?
- Livarna Petra Hilzerja v Dunajskem Novem mestu. [5]
- Kdaj so prenovili notranjost cerkve?
- Župnijska kronologija navaja leto 1997. [5]
Viri predstavitve
- RNPD — Ljubljana, Cerkev sv. Andreja v Zgornjem Kašlju, EŠD 1992
- Župnija Ljubljana Zadobrova — Posvetitev cerkve sv. Andreja v Kašlju leta 1520, 12. november 2018
- Sara Blažun — Zgodovina Kašlja, župnijska objava, namensko cerkveno jedro
- Župnija Ljubljana Kašelj-Zalog — Krščanska znamenja, podružnična cerkev sv. Andreja in nekdanja vaška kapela
- Župnija Ljubljana Kašelj-Zalog — Iz zgodovine župnije, zvonovi in obnove sv. Andreja
- Janez Höfler — Historična topografija predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska, tiskana str. 118, fizična 120, odstavek 6
- Ajznponar — Zgornji Kaselj, St. Andrew's filial church 03, 7. avgust 2025, CC0
Lega
Cerkev stoji južno od cerkve med Zgornjim in Spodnjim Kašljem, severno od Ljubljanice.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Ljubljana
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Besnica - Kapelica
prva polovica 20. stol.
Kapelica stoji v Spodnji Besnici ob križišču, kjer se združita poti iz Sostra in Podgrada.
registrirana dediščinaEŠD 18458Črna vas - Cerkev sv. Mihaela
druga četrtina 20. stol., 1937-1939
Cerkev stoji na zahodni strani Črne vasi na Barju, nedaleč od odcepa Ižanske ceste.
spomenik državnega pomenaEŠD 79Črna vas - Kapelica pri hiši Črna vas 229
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji ob hiši Črna vas 229.
registrirana dediščinaEŠD 11547Janče - Cerkev sv. Nikolaja
zadnja četrtina 17. stol., 18. stol., 19. stol., 1830, 1880
Cerkev sv. Nikolaja stoji sredi pokopališča, južno od ceste, v vasi.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1863Janče - Kapela Rožnovenske Matere božje
zadnja četrtina 19. stol., 1897
Kapela stoji na južni strani ceste jugozahodno od vasi Janče.
registrirana dediščinaEŠD 18816Javor - Cerkev sv. Ane
prva četrtina 20. stol., 1906-1908
Cerkev stoji jugovzhodno od naselja, severno od ceste Javor - Roje.
registrirana dediščinaEŠD 1864Ljubljana - Ambient cerkve sv. Štefana v Štepanji vasi
druga četrtina 16. stol., 1526 (omemba), tretja četrtina 17. stol., 1653-1654, 1673-1674, druga četrtina 18. stol.
Ambient cerkve je vzhodno od Gruberjevega prekopa v severnem delu Štepanje vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2001Ljubljana - Cerkev Device Marije pomočnice
prva četrtina 18. stol., 1714-1715
Cerkev stoji na severni strani samostana Križanke, na Trgu francoske revolucije.
spomenik državnega pomenaEŠD 1589Ljubljana - Cerkev Kristusovega učlovečenja v Dravljah
zadnja četrtina 20. stol., 1985
Dravlje. Južno od stare cerkve in pokopališča.
registrirana dediščinaEŠD 4158