registrirana dediščina
Ljubljana - Cerkev sv. Antona Padovanskega na Viču
Opis
Neoromanska bazilikalna cerkev s stolpom ob transeptu in župniščem, arhitekt H. Pascher iz Gradca, 1906-1908. Stenska poslikava (1913/15) in oltarne slike J. Kleinert, oltarna arhitektura F. Toman.
Cerkev sv. Antona Padovanskega na Viču
Viri pregledani
Frančiškanska cerkev sv. Antona Padovanskega stoji ob Tržaški cesti na Viču v Ljubljani. Nastala je med letoma 1906 in 1908.

Cerkev, zvonik in frančiškansko župnišče
Register kulturne dediščine opredeljuje stavbo kot neoromansko bazilikalno cerkev. Zvonik stoji ob prečni ladji, s cerkvijo pa je povezano župnišče. Načrte je izdelal arhitekt H. Pascher iz Gradca; registrska datacija gradnje je 1906–1908. Stensko poslikavo in oltarne slike register pripisuje J. Kleinertu, poslikavo pa datira v leti 1913 in 1915. Oltarno arhitekturo povezuje s F. Tomanom. [1]
Temelji v mokrem terenu
Frančiškanski provincial Placid Fabiani je leta 1904 škofu Antonu Bonaventuri Jegliču predstavil namero za novo cerkev. Po tehtanju različnih lokacij so izbrali zemljišče ob Tržaški cesti. Kmetovo posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem so kupili 22. oktobra 1905. Teren je bil nizek in močvirnat. [3]
Stavbno društvo, ustanovljeno novembra 1904, je imelo okoli dva tisoč članov z rednimi prispevki. Gradnjo so podpirali tudi samostani in člani tretjega reda; najeli so posojilo ter zastavili zemljišče in frančiškanski vrt. Prva dela so stekla 14. maja 1906. [3]
Temelje so pripravljali med septembrom in decembrom 1906. Zaradi mehkih ilovnatih tal in talne vode so globoko kopali ter izčrpavali vodo. V temeljno jamo so zabili leseno brano, zvonik pa oprli na betonski blok na hrastovih pilotih. Temeljni kamen so blagoslovili 2. aprila 1907. Jeseni so bili cerkev, samostan in zvonik dozidani. Klopi so izdelali frančiškanski mizarji, šamotni tlak pa je prišel z Moravske. [3]
Poslikave, oltarji in krstilnica
Župnijska predstavitev stavbo označuje kot novorenesančno. Navaja zunanjo dolžino 45 metrov, širino 22 metrov in višino 18 metrov; zvonik meri 47 metrov. Pročelje krasijo mozaiki svetih Pavla in Petra ter Jezusa, izdelani v Innsbrucku leta 1916. [2]
Oltarne slike sv. Antona, Marije kot sedeža modrosti in sv. Jožefa pripisuje dunajskemu slikarju Kastnerju ter letu 1908. Novo oltarno fresko sv. Antona kot priprošnjika je Izidor Mole izdelal leta 1960 po preureditvi prezbiterija. Slika sv. Frančiška Asiškega je delo patra Blaža Farčnika iz leta 1925. [2]
Na stropu so med drugim prizori Marijinega varstva, češčenja Deteta v jaslicah in poklona ustanoviteljev redov Sveti Trojici. Oboki prečnih ladij prikazujejo Antonovo življenje in njegovo nebeško poveličanje. J. E. Kleinert je naslikal tudi križev pot leta 1910. Freske in barvna okna v krstilnici so delo Staneta Kregarja iz leta 1964. [2]
Obnovljene orgle in slovesnost leta 2018
Radio Ognjišče je 11. junija 2018 poročal o praznovanju prejšnjega dne: župnija je obeležila 110 let posvetitve cerkve in ustanovitve župnije. Slovesnost je vključevala blagoslov obnovljenih orgel ter praznovanje ob bližnjem godu sv. Antona Padovanskega. Nadškof Stanislav Zore je ob blagoslovu govoril o medsebojnem sodelovanju piščali. Po bogoslužju je sledil kulturni program, v katerem so nastopile skupine iz župnije. [4]
Milavčeve orgle in bronasti zvonovi
Orgle je leta 1912 izdelal Ivan Milavec. Župnijska predstavitev navaja štiri bronaste zvonove ljubljanskega livarja Samasse iz leta 1907. Tri je vzela prva svetovna vojna. Najmanjši prvotni zvon v tonu G je ostal; zvonova v tonih D in E sta iz leta 1923, zvon v tonu C pa iz leta 1932. [2]
Antonovi kruhki in glasbeno življenje
Župnik Pepi Lebreht je v intervjuju, objavljenem februarja 2024, opisal žegnanjsko nedeljo v bližini godu zavetnika cerkve. Mašo ob tem prazniku daruje škof. Po pridigi blagoslovijo Antonove kruhke in jih razdelijo navzočim; bogoslužju sledi druženje. [5]
Lebreht je posebej omenil otroški in mladinski pevski zbor ter kulturne in pevske dogodke v cerkvi. Mladinsko delo povezujejo z Antonovim domom in Mladinskim centrom Vič. V sodelovanju s Katoliško mladino so pripravljali Večere Plus+. Opis teh dejavnosti se nanaša na njegov intervju iz leta 2024. [5]
Pročelje in zvonik na fotografiji iz leta 2021
Na fotografiji Ajznponarja iz julija 2021 je pročelje zaključeno s trikotnim zatrepom, krožno odprtino in križem. Levo se dviga zvonik z uro. V njegovih višjih nadstropjih so pari polkrožno zaključenih odprtin in kamnite balustrade. Nad njimi je zelenkasta kupolasta streha z manjšo odprto lanternasto strukturo ter zaključnim križem. [6]
Pogosta vprašanja
- Kdaj je bila zgrajena cerkev sv. Antona na Viču?
- Register kulturne dediščine navaja gradnjo med letoma 1906 in 1908. [1]
- Kdo je načrtoval viško cerkev?
- Arhitekt H. Pascher iz Gradca. [1]
- Kako so utrdili temelje zvonika?
- Z betonskim blokom na hrastovih pilotih zaradi mokrih in mehkih tal. [3]
- Kdo je izdelal poslikave krstilnice?
- Stane Kregar leta 1964, skupaj z barvnimi okni. [2]
- Kaj je vključilo praznovanje leta 2018?
- Praznovanje 110-letnice cerkve in župnije ter blagoslov obnovljenih orgel. [4]
- Ali je to ista cerkev kot sv. Simon in Juda na viškem pokopališču?
- Ne. Publikacija Mestne knjižnice Ljubljana cerkev sv. Simona in Jude posebej označuje kot podružnično cerkev na pokopališču. [3]
Viri predstavitve
- RNPD — Ljubljana, Cerkev sv. Antona Padovanskega na Viču, EŠD 2005
- Župnija Ljubljana Vič — Zgodovina in opis cerkve
- Gašper Hudolin — Postavitev cerkve sv. Antona Padovanskega in ustanovitev viške župnije, Ljubljana med nostalgijo in sanjami 1/2, 2012, str. 98–101
- Marjana Debevec — VIDEO: 110. obletnica župnije Vič, Radio Ognjišče, 11. junij 2018
- Katja Zver in Kaja Zupanc — Cerkev, ki diha za mlade, intervju s Pepijem Lebrehtom, Družina, 4. februar 2024
- Ajznponar — Viška župnijska cerkev, 11. julij 2021, CC BY-SA 4.0
Lega
Cerkev stoji na Viču, južno ob Tržaški cesti. Župnišče ima po GURS: Tržaška cesta 85.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Ljubljana
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Besnica - Kapelica
prva polovica 20. stol.
Kapelica stoji v Spodnji Besnici ob križišču, kjer se združita poti iz Sostra in Podgrada.
registrirana dediščinaEŠD 18458Črna vas - Cerkev sv. Mihaela
druga četrtina 20. stol., 1937-1939
Cerkev stoji na zahodni strani Črne vasi na Barju, nedaleč od odcepa Ižanske ceste.
spomenik državnega pomenaEŠD 79Črna vas - Kapelica pri hiši Črna vas 229
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji ob hiši Črna vas 229.
registrirana dediščinaEŠD 11547Janče - Cerkev sv. Nikolaja
zadnja četrtina 17. stol., 18. stol., 19. stol., 1830, 1880
Cerkev sv. Nikolaja stoji sredi pokopališča, južno od ceste, v vasi.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1863Janče - Kapela Rožnovenske Matere božje
zadnja četrtina 19. stol., 1897
Kapela stoji na južni strani ceste jugozahodno od vasi Janče.
registrirana dediščinaEŠD 18816Javor - Cerkev sv. Ane
prva četrtina 20. stol., 1906-1908
Cerkev stoji jugovzhodno od naselja, severno od ceste Javor - Roje.
registrirana dediščinaEŠD 1864Ljubljana - Ambient cerkve sv. Štefana v Štepanji vasi
druga četrtina 16. stol., 1526 (omemba), tretja četrtina 17. stol., 1653-1654, 1673-1674, druga četrtina 18. stol.
Ambient cerkve je vzhodno od Gruberjevega prekopa v severnem delu Štepanje vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2001Ljubljana - Cerkev Device Marije pomočnice
prva četrtina 18. stol., 1714-1715
Cerkev stoji na severni strani samostana Križanke, na Trgu francoske revolucije.
spomenik državnega pomenaEŠD 1589Ljubljana - Cerkev Kristusovega učlovečenja v Dravljah
zadnja četrtina 20. stol., 1985
Dravlje. Južno od stare cerkve in pokopališča.
registrirana dediščinaEŠD 4158