Ljubljana - Cerkev sv. Jakoba v Šentjakobu ob Savi

Cerkev ob starem vaškem jedru

Register kulturne dediščine postavlja cerkev na južni rob starega vaškega jedra. Pri gradnji sedanje stavbe so ohranili starejši zvonik in ga nadzidali. Register opozarja tudi na več poznejših prenov cerkve; današnja stavba zato vsebuje dele različnih gradbenih obdobij. [1]

Starejša cerkev in neuspešna župnijska pobuda

Janez Höfler cerkev dokumentira z omembo z dne 20. septembra 1362. Za leto 1571 navaja dvojno posvetilo sv. Jakobu in sv. Sebastijanu. Leta 1753 je soseska predlagala ustanovitev vikariata ali župnije, vendar večletna prizadevanja niso uspela. Höfler ustanovitev župnije postavlja v leto 1787. [2]

Predhodnico sedanje cerkve povezuje z načrtom R. Jeblingerja iz leta 1874. Posvečena je bila 10. oktobra 1886, a jo je potres leta 1895 porušil. Nova cerkev je bila posvečena leta 1899. Te novoveške gradnje ne enači s srednjeveško omembo; zgodovino cerkve ločuje od starosti danes ohranjenih zidov. [2]

Gradnja po potresu in novejše predelave

Predstavitev Slovenske družbe lazaristov leto 1874 opisuje kot popravilo in prezidavo stare cerkve. Potres v noči s 14. na 15. april 1895 jo je močno poškodoval. Temelje za novo stavbo so začeli kopati 11. maja 1898, temeljni kamen pa blagoslovili 3. julija. Novo cerkev je 31. julija 1899 posvetil škof Anton Bonaventura Jeglič. [3]

Simon Ogrin je notranjščino poslikal leta 1913. Leta 1964 so uredili lurško kapelo. Večjo spremembo prezbiterija je leta 1974 načrtoval arhitekt Jože Kušar, zvonik pa so obnovili leta 1983. [3]

Lazaristični pregled za obdobje 1782–1788 navaja kurate, nato do leta 1872 lokaliste in pripadnost Mengšu. Ignacija Bohma označi kot prvega župnika leta 1872. To je drugačen prikaz župnijske ureditve od Höflerjeve letnice 1787. Po smrti Franca Ambrožiča julija 1965 so upravo prevzeli lazaristi iz Šmartna ob Savi. Njihova samostojna hiša je bila ustanovljena 16. maja 1968. Ob prenovljenem župnišču in gospodarskem poslopju je leta 1970 začelo delovati malo semenišče. [3]

Oprema iz begunjske kaznilniške kapele

Matjaž Ambrožič v raziskavi iz leta 2019 sledi poti premične opreme Plečnikove kapele: marca 1948 so jo iz Ljubljane prenesli v zaboje na kor velesovske cerkve. Zaboji so 30. junija 1964 prispeli na grad Raka. Večino preostale opreme je Jože Kušar leta 1974 vključil v prenovo šentjakobskega prezbiterija. [4]

Kušar je ohranil stare kipe in dodal Kristusa Odrešenika Franceta Goršeta. Ambrožič pojasnjuje, da posamezni sestavljeni predmeti nimajo več prvotne uporabe. Tabernakelj je postavljen brez Pengovovih stranskih kipov; Križani je pritrjen na svečnik. Venec s križem na tabernaklju je prej krasil medeninasto vazo. Svetilnik za večno luč je sestavljen iz dveh vaz, del nekdanje večne luči pa služi kot krstilnik. [4]

Svečniki na trikotnih podstavkih so postali noge mize v mali kapeli. Iz luči, prvotno postavljenih na kapitelih stebrov, sta nastala večja lestenca v ladji. Nespremenjeni so ostali posamezni svečniki, svečnik za velikonočno svečo, veliki lestenec in gong pri vhodu v zakristijo. Članek navaja tudi zaboj neuporabljenih delov na podstrešju; ta podatek je vezan na stanje, opisano v raziskavi. [4]

Ogrinove podobe in Milavčeve orgle

Podrobni župnijski opis pri glavnem vhodu navaja rezljana hrastova vrata mizarja Alojzija Urbanije iz Domžal. Isti mojster je leta 1904 dobavil osemindvajset klopi. Nad slavolokom Ogrinova freska prikazuje Sveto družino. Na krožnem oboku prezbiterija kleči sv. Jakob pred Sveto Trojico; poleg njega so popotna palica, klobuk in čutara. Eden izmed osmih angelov drži meč kot znamenje njegovega mučeništva. Nad zadnjim oknom je upodobljeno velikonočno jagnje z angeloma, na navpičnih stenskih pasovih pa apostola Peter in Pavel. [6]

Za nove orgle so začeli zbirati prispevke leta 1908. Ivan Milavec jih je dokončal leta 1909. Blagoslovil jih je kanonik Andrej Karlin 20. junija tega leta, pregledala pa Hugolin Sattner in Stanko Premrl. Prvi manual ima sedem registrov, drugi in pedal po pet; piščali so kovinske in lesene. Župnijski opis božji grob pripisuje K. Hrovatu iz Stoba pri Domžalah. Jaslice akademskega kiparja Viktorja Konjadiča iz Kranja so naročili leta 1983; polmetrske figure so izdelane iz žgane gline in pobarvane. [6]

Pročelje na fotografiji iz leta 2021

Ajznponarjeva fotografija iz marca 2021 kaže glavno pročelje s trikotnim zatrepom. Osrednji vhod spremljata dve visoki, ožji stranski okni. Nad vhodom je nadstrešek na stebrih, nad njim pa slikovna upodobitev Jezusa v polkrožno zaključeni niši. V zatrepu je polkrožno okno, nad vrhom strehe križ. Vogalni in vmesni navpični pasovi členijo pročelje. Zvonik je delno viden za desnim robom stavbe. [5]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Jakoba?

Na južnem robu starega jedra Šentjakoba ob Savi v Ljubljani. [1]

Kdaj je izpričana srednjeveška cerkev?

Höfler navaja omembo 20. septembra 1362. [2]

Kdaj je bila posvečena sedanja cerkev?

31. julija 1899 jo je posvetil škof Anton Bonaventura Jeglič. [3]

Kdo je poslikal cerkev?

Simon Ogrin leta 1913. [3]

Od kod izvira prenesena Plečnikova oprema?

Iz nekdanje kaznilniške kapele v Begunjah na Gorenjskem. [4]

Kdaj so obnovili zvonik?

Lazaristična predstavitev navaja leto 1983. [3]