Ljubljana - Cerkev sv. Nikolaja

Ljubljana – Cerkev sv. Nikolaja je sakralna stavbna dediščina v Ljubljani, dvostolpna baročna cerkev iz prve četrtine 18. stoletja, pozneje dopolnjena še v drugi četrtini 19. stoletja.

Sedanja stavba je bila zgrajena med letoma 1700 in 1708 po načrtih Andrea Pozza. Zasnovana je bila kot baročna dvorana s križiščem in prvotno navidezno kupolo. Po podrobnejšem opisu gradnje so cerkev postavljali od 1701 do 1706 na mestu starejših cerkva, od katerih je bila najprej manjša romanska, za njo pa večja gotska. Stare stavbe so podrli, ohranilo se je le nekaj kamnitih spolij. Nova cerkev je bila večinoma zaključena leta 1707.

Pomemben del spomenika predstavlja notranjščina. Cerkev ima bogato notranjo opremo, posebej izstopa iluzionistična poslikava Giulia Quaglia iz let 1703–1706. Stenske slike je ustvaril s pomočniki, pozneje pa je notranjost s poslikavami dopolnil tudi Matej Langus. Oltarno opremo in druge okrase so prispevali Francesco Robba, Angelo Pozzo ter Paolo in Giuseppe Groppelli, dve stoletji pozneje pa tudi Jože Plečnik.

Prvotno načrtovane zidane kupole ob gradnji niso izvedli. Najprej je bila narejena navidezna kupola, zidano pa so sezidali šele leta 1841. Ta poznejši poseg sodi v drugo četrtino 19. stoletja, ki je navedena tudi v dataciji spomenika. Kupolo sta postavila Matej Medved in Jurij Pajk, njeno poslikavo pa je leta 1844 izdelal Matevž Langus.

Cerkev stoji ob Dolničarjevi ulici in Ciril-Metodovem trgu. Po svoji funkciji je stolnica Nadškofije Ljubljana in hkrati župnijska cerkev Stolne župnije sv. Nikolaja v Ljubljani. Od leta 2008 je zavarovana kot kulturni spomenik državnega pomena. Spomenik združuje zgodnjebaročno arhitekturno zasnovo, poznejšo dopolnitev s kupolo in umetnostno opremo, ki je nastajala skozi daljše časovno obdobje.