spomenik državnega pomena
Ljubljana - Cerkev sv. Nikolaja
Opis
Dvostolpna cerkev, sezidana 1700-1708 po načrtih Andrea Pozza kot baročna dvorana s križiščem in prvotno navidezno kupolo. Bogata notranja oprema in iluzionistična poslikava G. Quaglie (1703-1706).
Povzetek iz javnih virov
Ljubljana – Cerkev sv. Nikolaja je sakralna stavbna dediščina v Ljubljani, dvostolpna baročna cerkev iz prve četrtine 18. stoletja, pozneje dopolnjena še v drugi četrtini 19. stoletja.
Sedanja stavba je bila zgrajena med letoma 1700 in 1708 po načrtih Andrea Pozza. Zasnovana je bila kot baročna dvorana s križiščem in prvotno navidezno kupolo. Po podrobnejšem opisu gradnje so cerkev postavljali od 1701 do 1706 na mestu starejših cerkva, od katerih je bila najprej manjša romanska, za njo pa večja gotska. Stare stavbe so podrli, ohranilo se je le nekaj kamnitih spolij. Nova cerkev je bila večinoma zaključena leta 1707.
Pomemben del spomenika predstavlja notranjščina. Cerkev ima bogato notranjo opremo, posebej izstopa iluzionistična poslikava Giulia Quaglia iz let 1703–1706. Stenske slike je ustvaril s pomočniki, pozneje pa je notranjost s poslikavami dopolnil tudi Matej Langus. Oltarno opremo in druge okrase so prispevali Francesco Robba, Angelo Pozzo ter Paolo in Giuseppe Groppelli, dve stoletji pozneje pa tudi Jože Plečnik.
Prvotno načrtovane zidane kupole ob gradnji niso izvedli. Najprej je bila narejena navidezna kupola, zidano pa so sezidali šele leta 1841. Ta poznejši poseg sodi v drugo četrtino 19. stoletja, ki je navedena tudi v dataciji spomenika. Kupolo sta postavila Matej Medved in Jurij Pajk, njeno poslikavo pa je leta 1844 izdelal Matevž Langus.
Cerkev stoji ob Dolničarjevi ulici in Ciril-Metodovem trgu. Po svoji funkciji je stolnica Nadškofije Ljubljana in hkrati župnijska cerkev Stolne župnije sv. Nikolaja v Ljubljani. Od leta 2008 je zavarovana kot kulturni spomenik državnega pomena. Spomenik združuje zgodnjebaročno arhitekturno zasnovo, poznejšo dopolnitev s kupolo in umetnostno opremo, ki je nastajala skozi daljše časovno obdobje.
Povzetek je pripravljen samodejno iz originalne objave in njenih prilog. Ni pravno zavezujoč. Vedno preverite originalni dokument. Povzet je iz teh virov: Register nepremične kulturne dediščine, EŠD 333 (Ministrstvo za kulturo); Wikipedija: Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana (CC BY-SA 4.0).
Lega
Ciril-Metodov trg. Cerkev stoji nad Pogačarjevim trgom med škofijsko palačo in župniščem ter Semeniščem.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Ljubljana
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Besnica - Kapelica
prva polovica 20. stol.
Kapelica stoji v Spodnji Besnici ob križišču, kjer se združita poti iz Sostra in Podgrada.
registrirana dediščinaEŠD 18458Črna vas - Cerkev sv. Mihaela
druga četrtina 20. stol., 1937-1939
Cerkev stoji na zahodni strani Črne vasi na Barju, nedaleč od odcepa Ižanske ceste.
spomenik državnega pomenaEŠD 79Črna vas - Kapelica pri hiši Črna vas 229
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji ob hiši Črna vas 229.
registrirana dediščinaEŠD 11547Janče - Cerkev sv. Nikolaja
zadnja četrtina 17. stol., 18. stol., 19. stol., 1830, 1880
Cerkev sv. Nikolaja stoji sredi pokopališča, južno od ceste, v vasi.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1863Janče - Kapela Rožnovenske Matere božje
zadnja četrtina 19. stol., 1897
Kapela stoji na južni strani ceste jugozahodno od vasi Janče.
registrirana dediščinaEŠD 18816Javor - Cerkev sv. Ane
prva četrtina 20. stol., 1906-1908
Cerkev stoji jugovzhodno od naselja, severno od ceste Javor - Roje.
registrirana dediščinaEŠD 1864Ljubljana - Ambient cerkve sv. Štefana v Štepanji vasi
druga četrtina 16. stol., 1526 (omemba), tretja četrtina 17. stol., 1653-1654, 1673-1674, druga četrtina 18. stol.
Ambient cerkve je vzhodno od Gruberjevega prekopa v severnem delu Štepanje vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2001Ljubljana - Cerkev Device Marije pomočnice
prva četrtina 18. stol., 1714-1715
Cerkev stoji na severni strani samostana Križanke, na Trgu francoske revolucije.
spomenik državnega pomenaEŠD 1589Ljubljana - Cerkev Kristusovega učlovečenja v Dravljah
zadnja četrtina 20. stol., 1985
Dravlje. Južno od stare cerkve in pokopališča.
registrirana dediščinaEŠD 4158