Preskoči na vsebino

registrirana dediščina

Ljubljana - Cerkev sv. Nikolaja v Bizoviku

Opis

Poznobaročna cerkev, zgrajena na lokaciji starejše cerkve, v virih prvič omenjene 1526. Obdana je s pokopališkim zidom.

Cerkev sv. Nikolaja v Bizoviku

Viri pregledani

Cerkev sv. Nikolaja nad Bizovikom povezuje poznobaročno stavbo, starejše cerkvene omembe, oltarje devetnajstega stoletja in obnovo iz septembra 2026.

Cerkev sv. Nikolaja v Bizoviku z visokim zvonikom, številčnico in razpelom pred stransko steno
Cerkev sv. Nikolaja v Bizoviku, 16. september 2020. Ajznponar, CC BY-SA 4.0; zmanjšanje in pretvorba v WebP brez izreza. Fotografija je starejša od obnove leta 2026. Izvirnik fotografije · CC BY-SA 4.0

Cerkev nad Bizovikom

Cerkev sv. Nikolaja stoji na vzpetini v zahodnem delu središča Bizovika, med Periško cesto in gozdno potjo. Register jo uvršča med sakralno stavbno dediščino Mestne občine Ljubljana. Okrog nje je pokopališki zid. Sedanjo poznobaročno stavbo datira v zadnjo četrtino osemnajstega stoletja in poudarja, da je zgrajena na mestu starejše cerkve. V registru je navedena kot podružnična cerkev s pokopališčem. [1]

Stare omembe in barokizacija

Höfler v topografiji pri Bizoviku navaja listinski podatek z dne 20. avgusta 1408, v katerem cerkev nastopa brez navedbe zavetnika. Pod cerkvenim odstavkom našteje tudi zgodovinske evidence iz let 1526, 1631, 1668, 1689 in 1783. Stavbo označi kot barokizirano. V istem odstavku je starejša krajevna omemba Holern iz leta 1252; ta se nanaša na kraj. [4]

Oltar, zvonik in zakristija v sedemnajstem stoletju

Ana Lavrič v strokovni izdaji vizitacij iz leta 2007 za Bizovik povzema dve cerkveni poročili. Leta 1631 je bil naveden oltar sv. Miklavža. V zapisu iz leta 1668 je znova omenjen en oltar, hkrati pa nov zvonik in nova zakristija. Ta vizitacijska podatka dokumentirata opremo ter stavbne spremembe cerkve pred njeno poznejšo baročno preobrazbo. [5]

Oltarji in zvonovi

Župnijski opis iz septembra 2026 navaja dolžino cerkve 15,10 metra in skoraj meter debele kamnite zidove. Stranski kapeli z ladjo oblikujeta križ. Glavni leseni oltar je leta 1857 izdelal ljubljanski podobar Primož Sever. V njegovem osrednjem delu stoji sv. Nikolaj. Ob njem so sv. Peter, Štefan in Karel Boromejski ter Urh, Janez Evangelist in Pavel. [2]

Stranska oltarja sta deli Franca Zajca iz leta 1873: desni je posvečen sv. Jožefu, levi Žalostni Materi Božji. Križev pot je cerkev dobila leta 1895. Opis med tremi zvonovi posebej predstavi bronastega iz leta 1688, težkega približno 245 kilogramov, delo Nikolaja Urbana Boseta. Dva jeklena zvonova sta bila leta 1922 ulita na Jesenicah. Po prvotni kapeli v vasi je Marijin kip našel zavetje v cerkvi, leta 2004 pa v novi kapelici ob njej. [2]

Pri Jožefovem stranskem oltarju sta še kipa sv. Jakoba in Janeza Krstnika. Ob Žalostni Materi Božji stojita sv. Barbara in Helena s križem. Župnijski opis stranska oltarja označuje kot slogovno enaka. Sliko sv. Nikolaja pripisuje Cebeju. [2]

Obnova ob praznovanju septembra 2026

Reportaža Lucije Vidergar potrjuje, da so jubilejno mašo 20. septembra 2026 obhajali nadškof Stanislav Hočevar, župnik Matej Štravs in Dominik Papež. Ob slovesnosti so blagoslovili opravljena dela: pod kipi so dodali napise z imeni svetnikov, prebarvali podzidek in obnovili zunanja vrata zakristije ter stranska vhodna vrata. Oltarji so bili očiščeni. Zunaj so popravili fasado, pobarvali okna in križ pred cerkvijo. Na spominskem kozolčku so restavrirali besedilo. Cerkev je dobila tudi nove preproge, za katere poročilo navaja 2.650 evrov. [3]

Po bogoslužju je sledil kulturni program z zgodovinskim orisom Janeza Pogorelca. O bizoviških pericah je v narečju brala Pepi Dimnik; skupaj z Mijo Šimenc je sodelovala pri izvedbi njene avtorske pesmi Bizoviške perice. Pred gasilnim domom sta sledila kosilo in pogostitev. [3]

Zunanjost na fotografiji iz leta 2020

Ajznponarjeva fotografija z dne 16. septembra 2020 kaže visok zvonik na levi in nižji cerkveni del ob njem. Zvonik ima spodaj polkrožno zaključen vhod, zgoraj odprtino z lamelami in nad njo okroglo številčnico. Nad poudarjenim vencem se dviga razčlenjena temna streha z odprto vmesno stopnjo in manjšim čebulastim zaključkom. Na vrhu je krogla. Streha cerkvenega dela ima rdečo kritino in žleb ob kapu. Na stranski steni se izmenjujeta polkrožna in pravokotna odprtina, spodaj pa sta vidna dva vhoda. Svetlo ometane stene imajo siv podzidek. Pred stavbo stoji razpelo na podstavku, nad njim je majhna zaščitna strešica. Na desni je del nizkega zidu, čez katerega sega opečnata strešica. Ob cerkvi raste veliko drevo. [6]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Nikolaja v Bizoviku?
Na vzpetini med Periško cesto in gozdno potjo, v zahodnem delu središča Bizovika. [1]
Ali obstaja omemba pred letom 1526?
Höfler navaja listinski podatek iz leta 1408, v katerem cerkev ni poimenovana po zavetniku. [4]
Kdo je izdelal glavni oltar?
Po župnijskem opisu ga je leta 1857 izdelal ljubljanski podobar Primož Sever. [2]
Kateri stari zvon je opisan?
Bronasti zvon Nikolaja Urbana Boseta iz leta 1688, težak približno 245 kilogramov. [2]
Kaj so obnovili leta 2026?
Med drugim vrata, podzidek, fasado, okna, križ in besedilo na spominskem kozolčku; oltarje so očistili. [3]
Kaj za cerkev pove vizitacija iz leta 1668?
Naveden je en oltar, nov zvonik in nova zakristija. [5]

Lega

Cerkev, obdana s pokopališčem, stoji na vzpetini med Periško cesto in gozdno potjo v zahodnem delu središča Bizovika.

Varstvene usmeritve

stavbe (strokovne zasnove 2008)

Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Ljubljana

Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.

Vsa dediščina v občini Ljubljana