registrirana dediščina
Ljubljana - Cerkev sv. Simona in Jude na Viču
Opis
Gotska podružnična cerkev s tristrano zaključenim, zvezdasto obokanim prezbiterijem, po mojstrskem znaku na enem od sklepnikov delo stavbenika Petra Bezlaja iz Ljubljane iz leta 1490.
Cerkev sv. Simona in Jude na Viču
Viri pregledani
Cerkev sv. Simona in Jude na viškem pokopališču v Ljubljani je gotska podružnica z ohranjenim poznosrednjeveškim prezbiterijem. Njena zgodovina je tesno povezana s pokopališčem in nastankom samostojne viške župnije.

Gotska cerkev na pokopališču
Cerkev je v register vpisana z oznako EŠD 2006 in je samostojna enota registrirane dediščine. Stoji na viškem pokopališču, severno od železniške proge Ljubljana–Trst. Njena najizrazitejša srednjeveška sestavina je tristrano sklenjeni prezbiterij z zvezdastim kamnitim obokom. Register mojstrski znak na enem od sklepnikov poveže s stavbenikom Petrom Bezlajem iz Ljubljane in letnico 1490. [1]
Omemba leta 1448 in poznogotski prezbiterij
Höfler za viško cerkev navede arhivsko omembo z dne 2. aprila 1448. Ob tem razlikuje cerkev od naselja: krajevno ime Weyze je izpričano že novembra 1339. Prezbiterij umešča približno v leto 1490 in njegovo izdelavo po mojstrskem znaku poveže z ljubljanskim stavbenikom Petrom. [2]
Za leto 1542 izpostavi ponovno posvetitev po škofu Kacijanarju. Ob koncu zapisa pojasni tudi novo vlogo: samostojna župnija je bila leta 1908 ustanovljena pri novi cerkvi sv. Antona Padovanskega. [2]
Trije oltarji v popisu iz 17. stoletja
V izdaji vizitacijskih zapisnikov Ane Lavrič so za leto 1631 našteti trije viški oltarji: Device Marije, sv. Simona in sv. Vida. Zapis iz leta 1668 vsebuje tudi podatek, da je ljubljanski škof Frančišek Kacijanar 5. novembra 1542 posvetil cerkev ter oltarja Device Marije in Simona z Judom. [3]
Vizitator je zahteval primernejša nastavka za oba stranska oltarja. Oltar pred vhodom je bil že odstranjen. Ti podatki opisujejo tedanjo ureditev, ne današnjega števila oltarjev. [3]
Metzingerjevi sliki in obnova ob stoletnici župnije
Domoznanska predstavitev Mestne knjižnice Ljubljana povezuje cerkev s poznogotskimi kamnoseškimi okraski v prezbiteriju. Na podlagi arhivskega popisa iz leta 1954 našteje en oltar z Marijinim kipom ter dve Metzingerjevi sliki: Simona in Juda ter Štefana. Zvonovi so v tem opisu trije, bronasti in iz leta 1924. [4]
Knjižnična objava omenja obnovo pokopališke cerkve leta 2008 ob stoletnici viške župnije. V reviji je ob njej pojasnjena ustanovitev nove župnije: listina je datirana 25. oktobra 1908, njeno središče pa je postala novozgrajena Antonova cerkev. Podružnice na pokopališču zato ne smemo zamenjati z večjo frančiškansko cerkvijo na Tržaški cesti. [4]
Arhivska sled cerkvene posesti iz leta 1756
Arhiv Republike Slovenije hrani štiftni register vseh podružničnih cerkva, ki so leta 1756 pripadale ljubljanski župniji sv. Petra. V opombi vodnika je med njimi izrecno navedena cerkev Simona in Jude na viškem pokopališču. [5]
Gradivo je del Terezijanskega katastra za Kranjsko, fond SI AS 174, škatla 228, fascikel 147-7. V istem skupnem registru so tudi podružnice v Polju, Štepanji vasi, Bizoviku, Dobrunjah, Kašlju, Zavogljah, Šentpavlu in na Rožniku. Gre za posestno gradivo, ne za matično knjigo rojstev ali smrti. [5]
Cerkev in širjenje pokopališča
Zgodovina pokopališča v publikaciji podjetja Žale opisuje posledice potresa leta 1895. Poškodovano podružnico so morali obnoviti; zakristijo so podrli in novo prizidali na drugi strani cerkve. Pokopališče je bilo leta 1905 nekoliko podaljšano, večja širitev pa je sledila leta 1909 z odkupom skoraj pet tisoč kvadratnih metrov severno od dotedanjega prostora. [6]
Razširjeni del je 31. oktobra 1909 blagoslovil kanonik Anton Fettich - Frankheim. Pokopališče je tedaj dobilo večjo mrtvašnico in nov vhod. Leta 1934 so pridobili nadaljnje zemljišče za širitev, novi monumentalni severni vhod pa je zasnoval Jože Plečnik. [6]
Publikacija prevzem upravljanja s strani podjetja Žale umesti v leto 1952. Opiše tudi odpiranje novih oddelkov za pokope leta 1952 in 1961 ter uvedbo novega številčenja oddelkov leta 1975. Razvoj cerkvenega prostora je tako povezan z več zaporednimi spremembami okoliškega pokopališča. [6]
Zemljevid in karta pred obiskom
Uradna stran upravljavca za pokopališče Vič ponuja tri različne pripomočke: karto pokopališča, navodila za pot z zemljevidom in virtualni ogled. Objavljena karta iz avgusta 2022 razlikuje vhode, oddelke in mrliško vežico ter vsebuje merilo razdalj. [7]
Pri iskanju stare cerkve izberite pokopališče Vič, ne župnijske cerkve sv. Antona na Tržaški. Za prostorski pregled pokopališča lahko pred obiskom odprete uradni virtualni ogled; fotografije z njega tukaj niso prevzete. [7]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji stara cerkev sv. Simona in Jude na Viču?
- Na viškem pokopališču v Ljubljani. [1]
- Kdaj je cerkev arhivsko omenjena pri Höflerju?
- 2. aprila 1448. [2]
- Katere oltarje našteva popis iz leta 1631?
- Marijinega, Simonovega in Vidovega. [3]
- Kdaj so cerkev obnovili ob stoletnici viške župnije?
- Leta 2008. [4]
- Kje je popisano posestno gradivo podružnice iz leta 1756?
- V fondu SI AS 174, škatla 228, fascikel 147-7. [5]
- Od kdaj pokopališče upravlja podjetje Žale?
- Od leta 1952. [6]
Viri predstavitve
- RNPD – Ljubljana, cerkev sv. Simona in Jude na Viču, EŠD 2006
- Janez Höfler – Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij: Kranjska, 2015
- Ana Lavrič – Ljubljanska škofija v vizitacijah 17. stoletja, 2007
- Gašper Hudolin – Tržaška cesta, Ljubljana med nostalgijo in sanjami 1/2, 2012
- Arhiv Republike Slovenije – Vodnik po urbarjih, peti zvezek
- Žiga Vertič – Pokopališče Vič, Stodeset let, ŽALE, 2024
- ŽALE – Pokopališče Vič
Lega
Cerkev stoji na pokopališču, severno od železniške proge Ljubljana - Trst in severno od avtocestne obvoznice.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Ljubljana
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Besnica - Kapelica
prva polovica 20. stol.
Kapelica stoji v Spodnji Besnici ob križišču, kjer se združita poti iz Sostra in Podgrada.
registrirana dediščinaEŠD 18458Črna vas - Cerkev sv. Mihaela
druga četrtina 20. stol., 1937-1939
Cerkev stoji na zahodni strani Črne vasi na Barju, nedaleč od odcepa Ižanske ceste.
spomenik državnega pomenaEŠD 79Črna vas - Kapelica pri hiši Črna vas 229
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji ob hiši Črna vas 229.
registrirana dediščinaEŠD 11547Janče - Cerkev sv. Nikolaja
zadnja četrtina 17. stol., 18. stol., 19. stol., 1830, 1880
Cerkev sv. Nikolaja stoji sredi pokopališča, južno od ceste, v vasi.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1863Janče - Kapela Rožnovenske Matere božje
zadnja četrtina 19. stol., 1897
Kapela stoji na južni strani ceste jugozahodno od vasi Janče.
registrirana dediščinaEŠD 18816Javor - Cerkev sv. Ane
prva četrtina 20. stol., 1906-1908
Cerkev stoji jugovzhodno od naselja, severno od ceste Javor - Roje.
registrirana dediščinaEŠD 1864Ljubljana - Ambient cerkve sv. Štefana v Štepanji vasi
druga četrtina 16. stol., 1526 (omemba), tretja četrtina 17. stol., 1653-1654, 1673-1674, druga četrtina 18. stol.
Ambient cerkve je vzhodno od Gruberjevega prekopa v severnem delu Štepanje vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2001Ljubljana - Cerkev Device Marije pomočnice
prva četrtina 18. stol., 1714-1715
Cerkev stoji na severni strani samostana Križanke, na Trgu francoske revolucije.
spomenik državnega pomenaEŠD 1589Ljubljana - Cerkev Kristusovega učlovečenja v Dravljah
zadnja četrtina 20. stol., 1985
Dravlje. Južno od stare cerkve in pokopališča.
registrirana dediščinaEŠD 4158